6. 6. 2006 | Mladina 23 | Kultura
Davi me počasi
Traversee
Marussicha vlečejo
© Miha Fras
Yanna Marussicha je bilo sicer pred dvema letoma že videti na Metelkovi, ko se je v Alkatrazu zaprl v stekleno kletko in obdal z mravljami, a takrat je imel bodyartist, ki se je s svojimi performansi zavezal negibnosti, težave z insekti, ki se niso in niso hoteli zgrniti na njegovo golo telo v zadostni količini. Veliko manj težav s sodelavci v performansu pa je imel v sredo v Kapelici, kjer se je gol zleknil na zeleno obarvano, manekenskim podobno pisto, si nataknil okoli vratu žičnato zanko, obiskovalcem pa prepustil, da izmenično poganjajo vitel, s pomočjo katerega se je Marussichevo negibno telo kako urico počasi vleklo z enega na drugi konec galerije. Seveda je treba pripomniti, da Marussich med Traversee ni popolnoma negiben, da, ko zasliši prvo šklepetanje vitla, napne vratne mišice in da se na koncu, ko vse krajša žica med premori ne popusti tako kot na začetku, komaj vidno premešča, da ne bi izgubil zavest. Ampak posledice, zariplost in vse bolj mučeniški izraz na obrazu artista, so očitne in ne minejo, dokler zvočni signal ne oznani, da je uspešno prečkal zadano traso in ne ostane na prizorišču po hipni zatemnitvi le v mrliško folijo zavito telo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
