Max Modic

18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Plošča

Lou Reed & Metallica: Lulu

2011, Vertigo

Preseravanje petih dobro situiranih mož v srednjih letih, ki bodo ne glede na vse prodali milijon cedejev, so zapisali v Metal Hammerju. No, tako grozno ni. V bistvu gre za daleč najboljši izdelek, na katerega se je po Črnem albumu podpisala Metallica, simbol izrazitega 'preseravanja' v heavy metalu, Lou Reed, ki mu kontroverznost nikoli ni bila tuja, pa je za hipnotične recitale presunljivih zgodb naposled našel dovolj trdo podloženo glasbeno spremljavo, o kakršni je bržčas sanjal že v časih albuma Songs for Drella. Dvojni plošček z desetimi komadi, ki v povprečju trajajo več kot devet minut, ni ravno lahek zalogaj za mainstreamovska ušesa, saj bolj kot na klasičen konceptualni album spominja na soundtrack gledališkega performansa, ki ga je nujno konzumirati v živo. Bizarno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.