Petra Tihole

25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Plošča

David Lynch: Crazy Clown Time

2011, Sunday Best Recordings

+ + +

Če smo pričakovali, da bo kultni režiser, ki se je že preizkusil tudi kot glasbenik, s prvencem pogrnil na vsej črti, smo se zmotili. Plošček, ki ga avtor označuje za moderni bluz in najbolje deluje kot celota, vpelje vokalistka skupine Yeah Yeah Yeahs Karen O, ki glas posodi komadu Pinky’s Dream. Vokalne akrobacije nato v celoti prevzame Lynch in s popačenim vokoderskim vokalom, zasanjanimi sintetizatorji ter uporabo električnih kitar popelje do konca trip-hopovsko, na trenutke elektronsko obarvane plošče. Lynch praviloma suvereno streže z ikonično filmsko glasbo, ki narekuje atmosfero vsakega njegovega filma, a tega, žal, ne moremo reči za tale nekoliko melanholičen plošček. Kljub temu bo gotovo zadovoljil njegove fene.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.