Portret / Aljaž Vindiš, načrtovalec vidnih sporočil

Ko je predlani spet zaživel študentski časopis Tribuna, so se mnogi spraševali, ali bo njegovim prebuditeljem uspelo ujeti tudi duha te nekdaj legendarne publikacije. Mlada ekipa se s tem ni obremenjevala, raje se je zazrla v prihodnost, naredila »svoj« časopis ter s tem zagnala odskočno desko za bodoče novinarje, fotografe, ilustratorje in oblikovalce. Vse kaže, da so izbrali pravo pot, saj je Tribuna nedavno prejela naše najvišje strokovno priznanje na področju vidnih sporočil, veliko Brumnovo nagrado. Do­bila je tudi dve posamični Brumnovi nagradi, in sicer za najboljše oblikovan časopis in črkovno vrsto.

Pomemben del zaslug za ta uspeh nosi Aljaž. Čeprav sam poudarja, da gre za kolektivni dosežek, je vendarle on tisti član ožje Tribunine ekipe, ki je zasnoval zunanjo podobo tiskane in spletne izdaje časopisa. Ker so bili na tesnem s proračunom, je posebej za Tribuno razvil tudi novo vrsto črk. Gre za šele četrto črkovno vrsto, ki jo je ustvaril kakšen slovenski avtor, in tretjo, ki je dejansko v uporabi v katerem od izhajajočih časopisov. Poleg tega je zdaj že bivši likovni urednik prenovljene Tribune, uredništvu pa še vedno pomaga z nasveti. In ne pozabimo: šteje komaj 24 let.

Aljaža je odločilno zaznamovalo predavanje Iana Andersona, ki se ga je udeležil kot sedemnajstletni dijak računalniške gimnazije. Spletno oblikovanje in nato še načrtovanje vidnih sporočil sta ga sicer pritegnila že prej, ko pa je britanski gost festivala Magdalena spregovoril o vsebinskem pristopu k oblikovanju in zavzel kritično stališče do tistega, ki temelji zgolj na estetiki, mu je, kot pravi, s tem dobesedno odprl oči.

Danes velja za enega naših najbolj nadarjenih mladih načrtovalcev vidnih sporočil. Ne glede na to, kaj dela in za koga, mu je najpomembnejše, da naročniki in javnost razumejo, kaj načrtovalec vidnih sporočil pravzaprav počne in kako zelo nam lahko premišljeno oblikovanje olajša komunikacijo in navsezadnje tudi življenje. Žal se tega mnogi ne zavedajo, saj že sama stroka ponuja različne odgovore na ti vprašanji. Sam je tudi zato na svoji spletni strani javno objavil smernice, ki jim sledi pri svojem delu, in ni skrivnost, da je s tem simbolično vrgel rokavico stroki, naj podoben premislek opravi tudi sama.

Aljaža tudi zaradi izkušnje s Tribuno trenutno najbolj zanimata položaj in vloga časopisov, tako tiskanih kot spletnih, v družbi. Vprašanja o prihodnosti časopisov in tudi o tem, katere vsebine bomo v prihodnje še vedno brali v tiskani in katere le še v digitalni obliki, ga intrigirajo do te mere, da teorijo in tudi praktične primere dobesedno stresa iz rokava. A ni le analitik in raziskovalec, skupaj s Tomatom Koširjem sta tudi mentorja delavnice TipoRenesansa, namenjene bodočim »črkarjem«. Kljub svoji mladosti torej znanje že prenaša tudi na druge.