Teja Pahor

 |  Kultura

Otvoritev SNG Opera in balet: Po petih letih prenove slavnostna otvoritev z Zlitjem stoletij

Nastopili bodo vsi umetniški ansambli hiše, ki se bodo po šestih letih vadbe po različnih lokacijah v Ljubljani spet vrnili v svoje prostore

SNG Opera in balet

SNG Opera in balet
© Borut Krajnc

SNG Opera in balet Ljubljana bo v soboto, desetega decembra 2011, končno doživela otvoritveno slovesnost Zlitje stoletij. Stavba, ki je bila leta 1892 kot Deželno gledališče zgrajena po načrtih čeških arhitektov Jana V. Hraskyja in Antona Hrubyja, je bila že več let pred sklepom o prenovitvi potrebna sprememb in izboljšav, predvsem zaradi pomanjkanja prostora in slabe akustike v dvorani.

Med predlogi za rešitev težav Opere je bil tedaj načrt, da bi zgradili novo poslopje, v starem pa bi organizirali druge kulturne prireditve, vendar pa je na koncu SNG Opera in balet v sodelovanju z ministrstvom za kulturo in Društvom arhitektov Ljubljana leta 1998 izvedla javni anonimni natečaj. Za celostno prenovo in dozidavo operne hiše je bil na natečaju kot osnova izbran projekt arhitektov Jurija Kobeta in Marjana Zupanca, prenova pa se ni začela do leta 2006, ko je ministrstvo za kulturo operno hišo uvrstilo na prednostni seznam na področju investicij. Osmega marca 2007 je ministrstvo podpisalo pogodbo za prvo fazo gradnje ljubljanske Opere z direktorico Vegrada Hildo Tovšak in predstavnikom gradbenega podjetja SCT Aleksandrom Mezetom. Predviden čas za izvedbo del je bil pet mesecev, opera pa naj bi bila zaprta dve leti. Nihče si verjetno ni predstavljal, da bodo dela trajala pet let in da bo za projekt ministrstvo odštelo več kot 43 milijonov evrov.

Načrt arhitektov je predvidel velik prizidek na hrbtni strani Opere, s čimer se je površina stavbe iz 3.500 povečala na 10.500 kvadratnih metrov. V novem delu zgradbe so danes vadbeni prostori, skladišča, garderobe in upravni prostori, obnovljena stavba pa je dobila večji, višji, globlji in tehnično posodobljen oder. Odrska odprtina in dvorana sta sicer zaradi zahtev spomeniškega varstva iste velikosti, vendar je za občinstvo predviden dodatni prostor pod avditorijem. Na Tomšičevi in Cankarjevi ulici sta zgrajena dva vstopna atrija, ob rahlo poglobljenih atrijih pa stojijo garderobe, prostori za obiskovalce, prostor za prodajo vstopnic in gledališka restavracija.

Že pred začetkom prenove se je ministrstvo srečalo s prvimi težavami. Da bi omogočili dozidavo in rekonstrukcijo opere je bilo potrebno odstraniti 150 let staro rdečelistno bukev, kar je sprožilo val neodobravanja med varuhi narave in onemogočilo začetek del. Nato se je vrsta nesreč nadaljevala s stečajem Vegrada, prisilno poravnavo SCT in vdorom podtalnice v poslopje, čas gradnje se je še podaljšal, stroški pa zvišali. Od začetka del se je tako zvrstilo pet ministrov za kulturo, sedanji direktor SNG Opere in baleta Mitja Bervar pa je že tretji, ki se ukvarja s tem projektom. Programski načrt, ki so ga ustvarili februarja, so morali umakniti, saj so otvoritev, ki je bila napovedana za letošnjo pomlad, spet prestavili. Zaradi težav pri izvajanju programa je umetniški vodja Christophe Capacci odstopil, tik pred slovesnim odprtjem pa je ista usoda skoraj doletela tudi ravnatelja Bervarja. Po ugotovitvi zunanjih revizorjev, da računovodski izkazi za leto 2010 niso bili izdelani v skladu s predpisi, je namreč svet zavoda začasnemu ministru Boštjanu Žekšu predlagal ravnateljevo razrešitev.

Vse te težave s projektom obnove so le še podkrepile kritike in neodobravanje na račun investicije ministrstva. Po mnenju mnogih bi bila namreč novogradnja cenejša in boljša naložba, mnogo kritik pa je požel tudi nov izgled operne hiše.

Kljub vsemu bo SNG Opera in Balet Ljubljana v soboto doživela slavnostno odprtje, na katerem bodo nastopali vsi umetniški ansambli hiše, ki se bodo po šestih letih vadbe po različnih lokacijah v Ljubljani, spet vrnili v svoje prostore. Koncert, ki ga bodo dirigirali Marko Gašperšič, Igor Švara in Loris Voltolini, bo sestavljen iz odlomkov oper Gorenjski slavček, Carmen, Slovo od mladosti in Aida ter baletov Otroci iz roba resničnosti in Rajmonda, ne iz novega slovenskega dela, kot je bilo predvideno, vendar bo pozornost gledalcev po tolikih letih čakanja verjetno usmerjena tudi marsikam drugam kot na oder.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.