Javna pamet / Jurij Gustinčič: Vendarle Balkanci
Zadnje mesece so se začeli opažati znaki nekega bolezenskega stanja, ki je morebiti vedno bilo med nami, a ga nismo opažali, saj so nam drugi govorili, da smo že Evropa
Grdi časi, hudi časi, miloševičevski časi, ki se jih bo Srbija vedno redkeje spominjala, so se začeli z nečim tako rekoč majhnim. Bil je nenadni pamfletek, ki so ga od zgoraj vsilili v objavo Politiki in v katerem so grobo, lažno, sarkastično zasmehovali ugledna liberalno usmerjena izobraženca, fizika Pavla Savića in zdravnika partizana Gojka Nikoliša. Nekateri moji kolegi so se razburili, a so jim kmalu vzeli besedo. Sam Milošević pa si je pridobil »navadne ljudi«, ko jim je na Kosovu slovesno zagotavljal, da jih »ne sme nihče tepsti«. Ljudem je zvenelo kot božja beseda. Bila pa je, kakor se je potem izkazalo, satanska.