Tomica Šuljić

24. 8. 2012  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

SpectraSoul: Delay No More

2012, Shogun Audio

Z drugim albumom brightonskega tandema SpectraSoul se po poslušanju slabe ure godbe zgolj utrdi prepričanje, da je fantoma uspelo; ne zgolj preseči okvire in si ustvariti svoj zvokovni svet, ampak tudi upravičiti velike upe, ki jih je srenja polagala vanju. Kar malce paradoksalno je, da ju še vedno uvrščajo v okvire liquid funka, dasiravno to le ni povsem neupravičeno, a njuni pobegi drugam se tu in tam kar pošteno nagibajo k nebobenbasovskim tirnicam, tjakaj k atmosfersko-downtempo rešitvam in minimalističnim podlagam. Specifika zvoka, h kateremu sta nagnjena, po slišanem tudi zahteva filigransko iskanje ter ustvarjanje na prisluh preprostih podlag in melodij. Inteligentno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.