Zverinice prijateljice

V kamnito hribovsko vas Topolovo v Benečiji že devetnajst let vabijo umetnike na Postajo Topolove, kjer nato pod vtisi iz tamkajšnjega okolja in na podlagi njegovih spodbud ustvarjajo nova umetniška dela. Tam je nastal tudi mlajši literarni projekt Koderjana, poimenovan po potoku, ki teče pod vasjo. Za nekaj dni povabijo izbranega književnika in nato predstavijo, kaj je ustvaril med gostovanjem. Lani so povabili pesnika Matjaža Pikala in med njegovim bivanjem je nastala knjiga pesmi Zverinice prijateljice. Nekatere pesmi je s svojo skupino Autodafé ujel tudi na cedeju, priloženem knjigi. Zdaj jih bodo prvič v živo predstavili tudi v Sloveniji.

V zamejski vasi Topolovo, po drugi svetovni vojni eni največjih in najštevilčnejših vasi grmiške občine in Benečije, ki je nekoč štela skoraj štiristo prebivalcev, danes živi le deset domačinov. Pikalo je teden dni preživel pri Slovencih Alfonzu in njegovi ženi, ki sta ga toplo sprejela. Alfonzo ga je denimo učil njihovih starih pesmi in tako ni čudno, da glasba spominja na beneško in da so najbolj izrazne pesmi uglasbene.

Za slednje je Pikalo poskrbel skupaj z Lukom Ropretom, pridruženim članom skupine Autodafé. Ploščo so posneli v samo dveh dneh, podobno kot pred petnajstimi leti njihovo prvo ploščo Le Voyage Imaginaire, ki jo je Mladina tedaj uvrstila med pet najboljših domačih izdaj. Živo postavo skupine Autodafé sicer sestavljajo še violinist Andrej Hawlina, baritonist in trobentar Jaka Hawlina ter Pikalova žena Petra na bobnih in tolkalih, hkrati pa je tudi vokalistka. V studiu se jim je na klavirju pridružil še Davor Herceg, refrene pesmi pa so pomagali odpeti njihovi otroci. Tudi ti bodo na koncertu ob predstavitvi plošče stopili na oder ljubljanske Menze pri koritu, zato se več kot očitno obeta nastop prave družinske zasedbe.

Zverinice prijateljice je zbirka pesmi o življenju in smrti, v njej najdemo pogrebne in svatovske pesmi ter tudi politični song Lesni črvi. Vsaka pesem je zgodba zase in je prevedena tudi v italijanščino, v njih pa poleg tujca (foresta) nastopajo živali (volk, lisjak, vešče, čuk, kavka, pèsek, mačka in miška), ki jih, zavite v temo, najdemo tudi na ilustracijah Cosima Miorellija. Vsakdanje življenje in zverinice s popolnoma človeškimi lastnostmi polnijo hudomušne vrstice, pesmi pa nastavljajo ogledalo družbi in v spomin prikličejo legendarne Zverinice iz Rezije, ki jih je ujel in udomačil etnolog Milko Matičetov. Na to pot so Pikala zvabile tudi Zverinice iz Nadiških dolin Iztoka Geistra, napisane, ko je bil ta tudi sam literarni gost Topolovega.

Na Matjaža Pikala, opasanega z malo prenosno partizansko harmoniko, nekoč v lasti Majde Vrhovnik, in pokritega s klobukom književnika Josipa Vidmarja, ki v spomin prikliče revolucionarne čase, ima velik vpliv ljudsko izročilo. Upornik po duši je v prestolnico, kjer ima svoj vrt postavljen na črno, pred skoraj tridesetimi leti prišel iz Koroške. Prav podeželje je tisto, ki je oblikovalo njegov pogled na svet, ki ga zadnja leta vse pogosteje razkriva tudi v literaturi za otroke in mladino. Njegov mladinski roman Modri e je leta 1998 razburkal javnost in odprl vprašanje umetniške svobode. V liku enega izmed protagonistov se je namreč prepoznal nekdanji policist in ga tudi tožil. Pikalo je moral na sodišče in naložili so mu izdatno kazen, ustavno sodišče pa mu je na koncu dalo prav.

Pikalo je večstranski umetnik, med študijem je kot skrivnostni Dr. Voice na Radiu Študent vodil tudi satirično volilno kampanjo, v kateri je sam kandidiral za predsednika in je bila naperjena proti Slobodanu Miloševiću. Ob razpadu Jugoslavije je izdal legendarno ploščo Dr. Voice For President – Slobo songi.

»V zadnjih dvajsetih letih smo zaspali,« razmišlja danes, medtem ko pojasnjuje, da se je z demokracijo treba ukvarjati in da so sedanji množični protesti izraz skrajne mere nezadovoljstva in prizadetosti ljudi, in dokaz, da smo se predramili, vendar pa bi politiki morali slišati glas ljudstva in tudi odstopiti. Alternativo vidi v primeru Islandije in njenega predsednika, ki se je uprl temu, da bi ljudje plačevali račune, ki so jih pridelali bankirji, njihove premierke, ki kljub visokemu položaju ne skriva svoje istospolne usmerjenosti, in župana Reykjavika, nekoč pankerja, ki se zdaj zavzema za legalizacijo mehkih drog. »Potrebujemo poštene zglede, ki bodo gradili gibčno in praktično državo in mesto po meri človeka,« je prepričan. In to preprosto resnico na svoj način sporočajo tudi njegove zverinice.

Koncert:
Autodafé
Kaj: predstavitev plošče Zverinice prijateljice
Kje: Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
Kdaj: 8. decembra 2012 ob 17. uri