Max Modic

 |  Kultura

Begnagrad – 30 let prezgodaj

Koncert ob 30. obletnici izida LP albuma Begnagrad

Begnagrad, slovenska glasbena skrivnost, ki je ne razkrije niti Bizovičarjev A do Ž.

Begnagrad, slovenska glasbena skrivnost, ki je ne razkrije niti Bizovičarjev A do Ž.
© Arhiv Mladine

Ljubitelji glasbenih legend, pozor! Danes ob 20.30h se v Španskih borcih obeta nadvse interesanten dogodek: koncert ob 30. obletnici izida prvega in edinega legendarnega LP-albuma enako legendarne ljubljanske glasbene skupine Begnagrad. Istoimeni prvenec iz leta 1982 je predstavljal pomemben dejavnik ne samo začetka emancipacije harmonike od narodno zabavnih in drugih stereotipov, temveč tudi v razvoju progresivnega rocka, svetovne in fuzijske glasbe in še marsičesa drugega v slovenskem in bivšem jugoslovanskem, evropskem in severnoameriškem glasbenem prostoru.

Album Begnagrad je bil vsako desetletje po njegovem prvem izidu v Sloveniji ponatisnjen v mednarodnem kontekstu, Mladinin glasbeni recenzent Ičo Vidmar pa je leta 2004 o enem od teh ponatisov, zapisal:

Ponatis prvega albuma Ljubljančanov Begnagrad z "arhefonskimi" dodatki - avdio in video - nevednega poslušajočega lahko spravi v evforijo ali v tarnanje. Namreč godba, ki jo je druga postava benda Begnagrad spravljala skupaj na začetku osemdesetih let cvrči aktualno, diha in se igra. Potrjuje pač vsem "neznan" fakt, da je bil Begnagrad ena najbolj inventivnih, rockovskih, opozicijskih, šmenta polnih bendov, kar jih je po II. vojni dal ta prostor. Nasprotno bi tarnanje veljalo v primeru, ko se takole spuščajoč v zgodovino nekdo povpraša, koliko pa je taisti prostor sploh dal bendov, godbe, presežkov in bi si iskreno priznal, da ne prav veliko, ne včeraj, ne jutri, najmanj danes.

Ko so prvi Begnagrad razpadli, je druga postava svirala in nastopala v grobem v tejle novi: Bratko Bibič (harmonika, glas), Bogo Pečnikar (pihala), torej oba "tastara", "tanovi" pa so bili Boris Romih (tolkala), Nino De Gleria (bas) in Aleš Rendla (bobni). Tanovi Begnagrad so bili spretnejši, raznovrstnejši, z več zagona in z živo dediščino cajta, v katerem so žgoleli: panka, rocka v opoziciji, progresivističnih naklepanj v rocku, z nekaj balkanske malhe, jazza in to bolj naprednjaške sorte, tedanje alternative vobče.

Toda koncept je vendarle ostajal tastar begnagradovski. V živo je nov bend zares žgal, znal potegniti in raztegniti koncert, zakuhati, a se tudi izgubiti v občasnih frikovskih izpadih. Vse to daje ta uradni "edinec" Begnagrada. Bili so bend, ki so znali graditi, razgrajevati in razčlenjevati godbo, delati komade z občutkom za dramo in pripoved. Zanje se občasno zdi, da so vedno en in isti štikelc, ki se nadaljuje tam, kjer je bil zlomljen prejšnji, kar je potencialno idealno stanje - igranje venomer istega komada v različicah. Nekaj, kar poznajo v kulturah brez pisave ali v kulturah s prevladujočo ustnostjo. Po tem so bili Begnagrad "folkbend", bolj rockerji kot kaj drugega.

Če zašarimo po spletovju imajo z njimi probleme; podobne kot takrat, ko so koncertirali. To počasi vse bolj postaja odlika velikih bendov- iz zgodovine ali sedanjika. Preostanek v godbi, drobna poteza, ki preprečuje, da bi jih zlahka ogradili, to je bil Begnagrad. Izraelska edicija male založbe velikih odkritij je pretirano zašarila pri obdelavi zvena. Toda arhivski dodatki in še tisti izseček videa iz Križank, ter prizemljena in na srečo ne preveč hvalisava, zato pa faktično podrobna spremna beseda (B. Bebiča in Marka Junga) iz male edicije (kar je tudi izvorno bila) delajo velik zvočni trak za vsakdanjo in bolj kontemplativno, razmišljujočo rabo. Je malo za "Tastarimi".

Na programu današnjega koncerta ob 30. obletnici izida albuma Begnagrad se bodo znašle tudi skladbe s tega albuma, vendar po besedah organizatorjev koncert ne bo sledil doktrini ponovnega oživljanja nekoč delujočih skupin in njihove glasbe iz preteklosti, temveč predvsem skupni predstavitvi aktualne avtorske produkcije bivših članov skupine Begnagrad, ki so ostali vse do danes glasbeno aktivni, nekateri tudi mednarodno uveljavljeni avtorji in instrumentalisti.

Poseben gost večera bo tudi basovski kitarist prve zasedbe Begnagrad Vlado Špindler, ki bo tokrat zaigral na harmoniko. Še kakšno presenečenje in tudi skupna igra orkestra »tutti« ob takšni priložnosti ne bodo smeli izostati! Glasbeni koncertni program bo spremljala tudi priložnostna razstava ter projekciji fotografij ter video gradiv iz obdobja delovanja skupine ter aktualne produkcije njenih članov (video juke box).

Zasedba Begnagrad: Bratko Bibič (harmonika, vokal, melodika, klavir igrača), Bogo Pečnikar (klarinet, vokal, okarina, sogra), Boris Romih (tolkala, kitara, vokal), Nino de Gleria (električna bas kitara, kontrabas, mandolina, vokal), Aleš Rendla (bobni, violina). Pester nabor skladb bodo odigrali v različnih dopolnjujočih in razlikujočih se (pod)zasedbah skupaj z glasbeniki, s katerimi tudi sicer redno in aktualno sodelujejo: Vasko Atanasovski (saksofoni, vokal), Matjaž Sekne (violina), Uroš Polanc (pozavna), Sašo Vollmaier (klavir), Primož Fleischman (saksofoni, flavta); Aljaž Rendla (basovski klarinet), Jošt Drašler (basovska kitara), Jani Moder (kitara).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.