Porno filmar na čelo Viba filma?

Vrnitev odpisanih ali Igor Prodnik iz ozadja znova za komandno mizo slovenskega filma

»Slovenski filmski ustvarjalci smo z veliko osuplostjo in nejevero sprejeli novice, da ste 13.2.2013 z odločbo številka 0141-173/2012/35 za direktorja javnega zavoda Filmski studio Viba film Ljubljana imenovali gospoda Igorja Prodnika,« v odprtem pismu superministru Žigi Turku piše 54 slovenskih filmskih ustvarjalcev s prvopodpisanim Igorjem Koršičem na čelu. Superministra Turka v nadaljevanju opozarjajo, da je imenovani Igor Prodnik v strokovni javnosti znan po svojem razdiralnem upravljanju filmskih zadev v letih od 2005 do 2009.

»V tem času je bila slovenska kinematografija deležna hudega razvojnega zastoja, k čemur je s svojimi odločitvami v veliki meri prispeval prav Igor Prodnik,« pišejo podpisniki in dodajajo, da dogajanje iz tistega časa najbolj objektivno in verodostojno povzema poročilo o poslovanju Filmskega sklada in Ministrstva za kulturo, ki ga je Računsko sodišče Republike Slovenije objavilo leta 2009. »Stališče filmske stroke, ki ga potrjuje tudi poročilo Računskega sodišča je, da gospod Igor Prodnik ne izpolnjuje pogoja 'organizacijske in vodstvene sposobnosti', sporno pa je tudi, ali ima '5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu',« še poudarjajo podpisniki.

Ker je razpisna komisija, ki jo je imenoval minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, kandidata Igorja Prodnika ocenila s kar 46 od 50 možih točk, so podpisniki prepričani, da dela ni opravila strokovno in nepristransko. »Zato od vas, spoštovani gospod minister, pričakujemo in zahtevamo, da zaradi zaščite javnega interesa navedeno razpisno komisijo zaradi njene nestrokovnosti in očitne pristranskosti nemudoma razrešite ter zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja prekličete odločbo o imenovanju Igorja Prodnika za direktorja FS Viba film Ljubljana,« zaključujejo podpisani filmski ustvarjalci in pozivajo superministra Turka, da - vkolikor meni, da je bilo delo razpisne komisije strokovno in etično neoporečno ter da je imenovanje Igorja Prodnika za direktorja FS Viba film Ljubljana utemeljeno – svoje argumente javno predstavi filmskim ustvarjalcem.

Na superministrstvu naj bi pojasnili, da so z javnim razpisom za imenovanje direktorja javnega zavoda Filmski studio Viba film zaključili konec minulega tedna. Ministrstvo je izdalo odločbo o imenovanju Igorja Prodnika za direktorja javnega zavoda, saj se je izmed prijavljenih kandidatov izkazal za najprimernejšega, neizbranim kandidatom pa poslalo obvestila o izidu razpisa. Na javni razpis naj bi se prijavilo devet kandidatov, izbrani Igor Prodnik pa bo mandat nastopil s 1. marcem. Imenovan je bil za obdobje petih let.

In kdo je pravzaprav Igor Prodnik? Kot smo v Mladini že pisali, je državni uradnik postal v začetku leta 1992, ko ga je minister za kulturo Andrej Capuder vzel k sebi kot svetovalca za film in kot človeka, ki naj bi ustanovil slovenski filmski inštitut. Ta zamisel je potem zamrla, Prodnik pa je padel v nemilost pri naslednjih kulturnih ministrih. Pod Sergijem Pelhanom je bil premeščen na oddelek za knjižnice, v času ministrovanja Jožefa Školča pa so ugotovili neracionalno ravnanje s proračunskim denarjem za knjižnice. Prodnika so kazensko premestili v sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti, ki je bil povrhu v dislocirani enoti kulturnega ministrstva.

S političnim obratom leta 2004, ko je na oblast prišla prva Janševa vlada, se je zgodil tudi preobrat v življenju skoraj pozabljenega državnega uradnika. Novi kulturminister Vasko Simoniti ga je povabil k sodelovanju kot vodjo kabineta, menda tudi zato, ker naj bi najbolje poznal razmere na ministrstvu, saj naj bi številne dogodke, ki so se zgodili tam, tudi dokumentiral.

Prodnik je postal 'slaven' v letu 2006, ko je kot član nadzornega sveta Filmskega sklada RS začel z nenavadnimi argumenti zavračati številne filmske projekte. Takrat smo lahko prebrali, da so Damjanu Kozoletu zavrnili dva projekta, Temna stran zemlje in Slovenka (ki je kasneje postala mednarodno uspešen film). Eden naj bi bil premalo slovenski, drugi, Slovenka, pa naj bi bil banalen, črnovalovski in preživet. Filmski projekt so takrat zavrnili tudi Danijelu Hočevarju, pod drobnogledom nadzornikov pa so se znašli novi projekti Jana Cvitkoviča, ki je v intervjuju za Mladino kulturministra Simonitija opisal kot nastavljeno in lahko vodljivo figuro, saj naj bi bil človek, ki se ne zanima preveč za svoje delo. »On ne ve, kaj mora delati, in to se je izkazalo, ko sem bil pri njem na pogovorih. Ta človek pravzaprav nima lastnega mnenja o filmu,« je povedal Cvitkovič. »Film je del kulture, torej nima lastnega mnenja o kulturi. Ves čas pa papagajsko ponavlja, kar mu povesta Igor Prodnik in Stane Malčič, dejansko ponavlja njune stavke. Če ste opazovali sestanke ali tiskovne konference, onadva ponavadi sedita ob njem, Igor Prodnik mu pa prišepetuje ali celo piše na list papirja, kaj naj reče.«

Med sprva odobrenimi in nato zavrnjenimi filmi sta bila takrat tudi film Vena Jemeršiča, v katerem naj bi imel glavno vlogo Magnifico kot strokovnjak na področju seksa, in Srednja šola Dražena Štaderja. Filma naj bi bila preveč komercialna, režiser Dražen Štader pa je povedal, da so mu neuradno očitali, da gre za subverziven, celo pornografski filmski projekt. Nadzornikom niso bile povšeči predvidene (neeksplicitne!) scene najstniškega seksa v filmu, ki naj bi drugače opozarjal na krizo družbe in šolskega sistema. Filmu naj bi najbolj nasprotoval prav Igor Prodnik, o katerem so kmalu po njegovem imenovanju zakrožile govorice, da je svojo filmsko obrt kalil s snemanjem pornografskih filmov v Nemčiji. Prodnik je o govoricah za Finance povedal, da o svoji pornografski karieri ne namerava odgovarjati, ker naj bi šlo za 'vprašanja zasebne narave'.

Igor Prodnik je kot v.d. direktorja Filmskega sklada republike Slovenije med drugim drastično zmanjšal sredstva za mednarodno odmeven festival animiranega filma Animateka, sprožil pa je tudi vrsto protestov strokovnih filmskih delavcev, ki so Prodniku med drugim očitali, da je, če ne drugega, združil slovensko filmsko srenjo, ki velja za vse prej kot enotno, v boju proti skupnemu sovražniku - sebi.

Kot kaže, se odpisanim in izpričano konfliktnim kadrom zdaj ponuja nova priložnost. Predsednika vlade – tako kot nekoč komuniste – je namreč začelo skrbeti, da bi lahko slovenski film (z marginalci in pocestnicami v glavnih vlogah) v tujini ustvaril napačno podobo Slovenije. Nič novega, vsi paranoični režimi do sedaj so bili takšni ... Mimoigrede, Igor Prodnik naj bi nekoč kot primer prave teme za sodobni slovenski film navedel kar primer poslanca Mira Petka.