Petra Tihole

1. 3. 2013  |  Mladina 9  |  Kultura

Ewok: »Naši elektronski sceni se dogaja renesansa«

Nova skupina uveljavljenih domačih glasbenikov, ki bo te dni izdala prvenec No Time

Gre za enega tistih svežih bendov z alternativne scene, ki so že resno opozorili nase.

Gre za enega tistih svežih bendov z alternativne scene, ki so že resno opozorili nase.
© Maja Bjelica

Ewok je razmeroma nov elektronski in na trenutke rockersko zveneč trio, v katerem je moči združila trojica glasbenikov iz drugih prepoznavnih zasedb. Idejni vodja je klaviaturist, oblikovalec zvoka in didžej Miha Šajina, sicer član zasedbe Moveknowledgement, v kateri kot frontman deluje N’toko. Tokrat se mu pridružuje energični vokalist Milan Jerkić (Intimn Frizurn), zasedbo pa zaokroža Luka Kuhar, eden dejavnejših bobnarjev mlajše generacije, ki ga je slišati v številnih zasedbah, tudi v Na lepem prijaznih. Gre za enega tistih svežih bendov z alternativne scene, ki so že resno opozorili nase. Preizkusili so tudi številne odre, a pravijo, da ne želijo nastopati za vsako ceno, tudi zaradi slabo plačanih nastopov, za kar poleg klubov krivijo glasbenike, ki so pripravljeni delati po dumpinških cenah. Sedmega marca pri založbi Kapa Records izide njihov prvenec No Time, isti dan pa ga bodo v živo predstavili v ljubljanskem klubu Channel Zero.

Žanrsko ste težko opredeljivi. Morda bi vas še najlaže opisali, če bi rekli, da zvenite surovo.

Miha Šajina: Smo elektronska zasedba z rockerskim principom. Želimo, da je naša glasba močna, da zadene. V smislu energije, pa da padajo klofute. Sliši se tudi, da gojimo punk ali naredi-sam odnos do dela, ki sem ga sam vajen že iz zasedbe Moveknowledgement. Ni mi všeč poglihana, svetla, popi produkcija. Morda je ta smiselna, če nimaš vokala. Tako gosta plošča, kot je naša, pa bolje zveni surovo. Pravzaprav zveni tako, kot bi jo poslušali v našem prostoru za vaje.

Besedila komadov so kljub temu precej preprosta in pozitivno naravnana.

Milan Jerkić: Nismo želeli izrekati nekakšnih težkih akademskih sporočil. Nekateri komadi govorijo, da moraš tudi, ko je težko, glavo držati nad gladino in vztrajati. Drugi, da so tudi takrat potrebni sprostitev, ples, zabava, smeh, da je treba početi neumnosti in da s tem ni nič narobe.

Imate tudi že animirani video za najstarejšo skladbo z albuma Pack Man. Pod mentorstvom Kolje Sakside in ob pomoči širše ekipe so ga prostovoljno zakrivili Denis Dautović, Nina Bric in Nejc Saje.

Miha Šajina: Živimo v vizualnem času in prvič, odkar se ukvarjam z glasbo, se mi zdi, da sta se glasba in video res dobro ujela. Prav tako grafična podoba albuma, ki je še kako pomembna, saj ko iščeš glasbo, najprej vidiš ovitek, ta je prvo sito pri izločanju plošč. Zdaj naj bi z umetniškim kolektivom Multipraktik posneli video za drugi singel Street Lights. Njihov Mique (Miha Brodarič) se nam je sam oglasil z zamislijo, ampak je še ne bi rad izdal, ker je res dobra.

Ploščo ste posneli v dveh dneh in jo naslovili No Time, ni časa.

Miha Šajina: Včasih se je snemalo štiri leta, zdaj se glasba naredi v pol leta, posname v dveh dnevih, v mesecu dni se naredi miks in nato vse skupaj v dveh mesecih še zvadi. Ne moreš si vzeti več časa, pa tudi nima smisla. Z leti se naučiš hitro odločati, v ustvarjalnem procesu pa vseeno slediti svoji energiji.

Bi bilo potem smiselneje snemati le komade?

Miha Šajina: Čeprav je za glasbenika cede danes zgolj nekakšna vizitka, se mi zdi dobro, da še vedno obstajajo albumi. Tako neko zaokroženo obdobje ostane zajeto na enem samem nosilcu. Na spletu se stvari tako hitro spreminjajo, da ne moreš vedeti, kaj boš čez nekaj let še našel in kje.

Na spletu ste se odločili ponuditi brezplačen prenos albuma. Zakaj?

Miha Šajina: Malo smo pregledali analize digitalnega trga. Hrvaške in domače založbe tako rekoč nič ne zaslužijo z digitalno distribucijo albuma, v enem letu je to na založbo morda sto evrov. Zato odločitev, da omogočimo brezplačen prenos. Za nas je to promocija, če je komu res všeč glasba in pride na koncert, pa si lahko tam kupi tudi ploščo.

Čeprav časi niso naklonjeni alternativnim glasbenim zvrstem, se zdi, da to ne vpliva na ustvarjalnost?

Miha Šajina: Lahko se sliši narobe, ampak zdi se mi, da je za kakovost glasbe to celo dobro, saj odpadejo tisti, ki želijo z glasbo samo služiti, in ostanejo tisti, ki se s tem res želijo ukvarjati.

In pri nas se, kot kaže, v tem času ravno elektronska glasbena scena še najbolj razplamteva.

Miha Šajina: Trenutno je res zelo močna, prava renesansa se dogaja. Nedavno sem bil denimo na nastopu dueta Wanda & Nova deViator in njuni beati so produkcijsko na ravni Aphex Twina. Igračkarski lo-fi princip skupine New Wave Syria je prav tako na svetovni ravni ali pa zasedba Ludovik Material, ki je, tako kot mi, nekakšen hibrid z dušo. Vse več je zavedanja, da je tisto, kar pride iz računalnika, tudi glasba. Rušijo se tabuji, povezani s tem. To pa je lahko tudi navdih za mlajše, za katere upam, da bodo ta proces peljali naprej.

Koncert:
Ewok
Kje: Channel Zero, Ljubljana
Kdaj: 7. marca 2013

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.