Intervju / »Ko govorijo o antisemitizmu, bi morali govoriti o skrajni desnici«

Sebastian Nübling velja za enega pronicljivejših in zanimivejših gledaliških režiserjev na nemškem govornem območju, kot hišni režiser je tesno povezan z Gledališčem Maksima Gorkega v Berlinu, ki se opredeljuje kot postmigrantsko gledališče, to pomeni, da v ospredje postavlja predvsem teme rasizma in razmerij moči v družbi, z njim pa sodelujejo ustvarjalci različnega etničnega izvora. Jackie Poloni z umetniškim imenom Yantan Ministry pa je glasbenica in didžejka ( je nebinarna oseba, v angleščini zato uporablja zaimek they, zaradi omejitev slovenskega jezika pa bomo v nadaljevanju ženski slovnični spol uporabljali kot nevtralen), prav tako dejavna na berlinski kulturni sceni. Skupaj podpisujeta režijo predstave Slovenija šteje, avtorskega projekta, »ki v središče postavlja Slovenijo in delo, potrebno, da se ta vzpostavlja, ohranja in spreminja«. Prvo uprizoritev bo doživela dan po izidu te številke Mladine, v soboto, 6. aprila, na odru Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani.

Oba sta že kdaj prej obiskala Slovenijo, pa vendar verjetno nikoli nista bila primorana biti tako pozorna na dogajanje v državi, na njeno zgodovino, kot sta bila med pripravami na to predstavo. Kako se tujec pravzaprav loti ugotavljanja, kaj je Slovenija?

Nübling: Najino raziskovanje je v resnici temeljilo na pogovorih z ljudmi, ki so nama jih priporočali v gledališču, na primer z antropologinjo Svetlano Slapšak, sociologinjo Mirjam Milharčič Hladnik in aktivistom Miho Blažičem (N’toko), v jedru vsega pa so igralci, ki soustvarjajo predstavo.