Gradnja Jugoslavije

Zgodovini se ni mogoče izogniti. Prej ali slej nas ujame. Njena nesporna kakovost je razkrivanje resnice. Počasi, a neizprosno briše mitologije, odstranjuje površnost in izmišljene podatke.

Zgodovina je pravzaprav eno od najučinkovitejših zdravil zoper mistificiranje in ideologiziranje, s katerima so nam prali možgane v devetdesetih letih v nekdanji skupni državi. Tudi zaradi takratnih manipulacij beseda Jugoslavija danes v ljudeh zbuja nelagodje, nostalgijo ali sovraštvo, na površje prinese vesele ali tragične spomine.

V tem smislu je razstava Nedokončane modernizacije, ki je do konca marca na ogled v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, nevtralna in podrobna, torej zgodovinska refleksija preteklosti. Namenjena je vsem, ki so imeli kaj s to državo in so danes do nje kritični ali nostalgični, tistim, ki se z njo še vedno identificirajo, in tistim, ki jo ideološko sovražijo. Namenjena pa je tudi tistim, za katere je Jugoslavija danes le še fiktivni zgodovinski dogodek.

Razstava je plod dveletnega znanstvenega raziskovanja več kot 40 mlajših zgodovinarjev, arhitektov in publicistov z območja nekdanje Jugoslavije. Skupina dovolj mladih in dovolj znanstveno podkovanih ljudi ne ponuja ideoloških litanij, ampak svoje izsledke utemeljuje predvsem na neobjavljenih arhivskih raziskavah in inovativnih primerjalnih študijah. Kolektivno delo sta vodila hrvaški kritik Maroje Mrduljaš in srbski zgodovinar Vladimir Kulić, k sodelovanju pa sta pritegnila Zvezo arhitektov Hrvaške, Društvo arhitektov Beograd, ljubljanski Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Umetnostno galerijo Maribor, Koalicijo za trajnostni razvoj iz Skopja in zagrebško Hišo Oris.

Glavni subjekt razstave je torej fizična dediščina Jugoslavije, oblike njenih mest, sosesk in arhitekture, prikaz njenih značilnosti pa je vse prej kot enoten. Razstava je sestavljena iz več manjših razstav, kar lepo odslikava njeno številno in fragmentarno avtorstvo. Nova slovenska mesta, rekonstrukcija popotresnega Skopja, turistične strategije, povezane s hotelskimi kompleksi na Hrvaškem, sarajevski modernizem, gradnja Novega Beograda, spomeniška arhitektura v Bosni so le nekateri izmed koščkov tega mozaika, ki predstavlja intenzivni in kompleksni proces modernizacije socialistične Jugoslavije.

Prav skozi filter posameznih tem lahko preletimo ključne faze, ki so zaznamovale zgodovino države: povojna rekonstrukcija mest, prelom s Sovjetsko zvezo, začetki industrializacije, ustvarjanje mitologije socializma, uveljavljanje množičnega turizma, gradnja »stanovanj za vse«, projekt neuvrščenih. Fizična in prostorska dediščina jasno vizualno definira zgodovinske trenutke. Nastala je z njimi in o njih še vedno govori, čeprav danes v državah naslednicah nekdanje Jugoslavije za te teme ni več posluha. Skozi arhitekturo, reklame, fotografsko in arhivsko dokumentacijo prikazuje elemente Jugoslavije in proces ustvarjanja jugoslovanstva, hkrati pa sestavlja sugestivno vizijo njene zgodovine.

Gradnja mest v nekdanji Jugoslaviji med petdesetimi in sedemdesetimi leti je ena največjih, če ne celo največja manifestacija modernosti in modernizacije, ki jo je ta prostor doživel v 20. stoletju. Ustreza obdobju, ki sledi tragedijam druge svetovne vojne, strašnim etničnim spopadom in revščini, ko sta politika in družba izrazili željo po modernizaciji. Gre za unikaten napredek, precej drugačen od napredka v drugih delih Evrope, kjer sta bila arhitektura in urbanizem protagonista, ključna igralca tega procesa.

Razstava prikazuje, da ni več mogoče ustvarjati samo ene, enotne in edinstvene zgodovine, ampak da mora biti ta produkt razumevanja številnih različnih, enakopravnih dejavnikov. Takšna je bila tudi Jugoslavija – nehomogen kompleks različnih realnosti. Ni ene »velike zgodovine«, temveč serija manjših zgodb, ki skupaj opisujejo širši kontekst. Zgodovina, ki nas malce spominja na arhaično idejo, o kateri sta nekoč prepevala Arsen Dedić in Drago Britvić: »Kad se male ruke slože, sve se može, sve se može ...«

Arhitekturna razstava:
Nedokončane modernizacije
Kaj: predstavitev arhitekturnih projektov in velikopoteznih urbanističnih ureditev iz obdobja socialistične Jugoslavije
Kje: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
Kdaj: do 31. marca 2013 (17. marca bo po razstavi vodil zgodovinar in teoretik arhitekture dr. Luka Skansi)