Polnih 21

proti

Projekt X.

Farsa Polnih 21 je pri nas – v času, ko v Kolosejih in Planetih nič zares ne gre – presenetljivo dobro gledana, kar pa ne čudi: zdi se, kot da je ustvarjena za deželo stereotipov, nestrpnosti in sovražnega govora.

Zato je zanimiva kvečjemu s študijskega, antropološkega vidika. Za tole farso bi lahko rekli, da je mladinska verzija Prekrokane noči, če ne bi bila že sama Prekrokana noč mladinski film.

V divjo noč se ne zapodijo Bradley Cooper in tovarišija, ampak trije študentje, dva belca in Jeff Chang (Justin Chon), ki mu film in oba belca ne odpustijo, da ni »čisti« Američan, saj na ringelšpilu fantovskega bondanja, zapijanja, zatemnitev, slačenja, smešenja in samoponiževanja stalno vleče krajši konec. Tu ga imajo le zato, da so vici boljši. In bolj eskapistični. Belci so že takoooo ponucani, pa četudi se v veliki plan rinejo tako energično kot izločanje, heteroseksistični humor, »teror« homoerotičnega dotikanja in igračkanje z rasnimi stereotipi – saj veste, reči, ki jih imajo ljudje najraje. Kaj bi šele počeli, če bi bili na koki, ne pa le na alku!