Kritika / Opomba
Hearat Shulayim, 2011
Joseph Cedar
za
Očetje in sinovi.
Da je tale lucidni izraelski film izgubil tujejezičnega Oskarja v boju z iransko Ločitvijo (kar so iranske oblasti takoj napihnile), je več kot ironično, če pomislite, da gre tudi v Opombi, komediji nelagodja, za tekmo, toda ne internacionalno, ampak nacionalno, pač za tiho, hladno, mučno rivalstvo med dvema talmudskima učenjakoma, med asocialnim, zadrtim, pedantnim profesorjem (Shlomo Bar-Aba), ki mu veliki met v talmudskih študijah ne uspe in ne uspe, tako da ostane le opomba v delih drugih talmudistov, in njegovim sinom (Lior Ashkenazi), ki ve, da ti lahko pravi akademski preboj – priznanje, če že ravno hočete – zagotovijo mediji in žarometi (obsedenost je premalo), kar sina in očeta prelevi v Mozarta in Salierija, le da je tu melodrama še hujša, ker je edina nagrada za drugo mesto, ki jo ponujajo odnosi med očeti in sinovi, tista, ki jo je ponudil že Sofoklejev Kralj Ojdip, prvi veliki teater absurda, tako krut kot Stara zaveza.
(Kinodvor)
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.