Stanka Prodnik Božič

4. 10. 2013  |  Mladina 40  |  Kultura  |  TV

Adijo, pamet

Ne beg, odganjanje možganov

Dobra ura, popoldanska razvedrilna oddaja TV Slovenija, ob kateri lahko med delovniki z izklopljenimi možgani pripravimo kosilo, pomijemo posodo in zložimo perilo, se je po počitnicah vrnila v službo. Ob torkih jo po novem začenjajo z rubriko Dobra zgodba, ker v teh težkih časih potrebujemo pozitivne zgodbe, ne pa dodatnega vznemirjanja. Tako smo spoznali Urško in Gregorja, ki potujeta po svetu ter raziskujeta ljubezen in partnerske odnose. Romantični prispevek o dveh, ki ju je novi način življenja osrečil do te mere, da jima lepe obleke ne pomenijo več nič, je bil prava idila novodobnih otrok cvetja, protiutež težki temi sredine nacionalkine oddaje Dosjeji z naslovom Na svidenje, pamet.

Ta ni govorila o popotovanjih ljudi odprtega srca, ampak izseljevanju ljudi odprte glave. O mladih, izobraženih, inovativnih, sposobnih in pogumnih ljudeh, ki so bili dolgo časa brezposelni, potem pa so se odločili svoje potenciale vzeti v svoje roke in se zaposliti ali nadaljevati študij v tujini. Samo lani se jih je izselilo več kot 8000. Tričetrturna oddaja je odlično predstavila različne vidike problematike bega možganov, nove slovenske poosamosvojitvene discipline. No, pravzaprav so sogovorniki menili, da ne gre toliko za beg kot za odrivanje, celo izgon možganov. Bolj kot da bi si to želeli, so bili novodobni emigranti v odhod prisiljeni.

Nihče ne more reči, da država ni dala vsega od sebe. Izvedeli smo, da v ene doktorirane možgane, ki potem odidejo s trebuhom za kruhom, država skozi leta izobraževanja v povprečju vloži 86.466 evrov. Odseljeni doktor znanosti torej pomeni izgubo v vseh pogledih, a v nasprotju z možgani srce ljudi, ki so odšli v tujino – seveda če tega niso storili zaradi ljubezni – k sreči še vedno ostaja v domovini, tam, kjer so družina in prijatelji.

Slovenci znamo neverjetno srčno stopiti skupaj, kadar je zares hudo, kot pingvini v polarnem mrazu. V pobudi Skupaj za knjigo so se združili majhni in veliki založniki, knjigotržci in pisatelji, da bi rešili Mladinsko knjigo, to almo mater slovenskega založništva in knjigarništva, ki je, tragično, za kupce zanimiva predvsem zaradi svojih nepremičnin. Pri zadevi pa ne gre le za denar, gre tudi za simbolično vrednost, je bilo poudarjeno v Odmevih, za vrednost, ki ni opredmetena. Seveda, knjiga je orožje, uničimo jo.

Posebne vrste orožja je knjiga o trgovini z orožjem na Balkanu. Trilogija z naslovom V imenu države, ki sta jo napisala Matej Šurc in Blaž Zgaga, je zdaj izšla v hrvaškem prevodu. Kot je za TV Slovenija povedal hrvaški recenzent knjige dr. Slaven Letica, je mogoče na Hrvaškem te knjige obravnavati kot nekakšne javne obtožnice proti morebitnim tihotapcem orožja na vseh straneh. Zato bi objava knjige, ki je pionirsko delo dveh slovenskih raziskovalnih novinarjev, pri sosedih znala sprožiti nove preiskave. Vidite, s toliko sposobnimi možgani se naši državi res ne bi bilo treba bati za prihodnost. Če je seveda ne bo zapustila vsa pamet.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.