Max Modic

17. 10. 2013, 11:30  |  Kultura

Sklepno dejanje stripovskega Dekaloga

Izšel je slovenski prevod tretjega dela francoske stripovske uspešnice Dekalog, pri kateri je sodeloval tudi Mladinin ilustrator Tomaž Lavrič

Razkritje sledi pravkar izdanem tretjem delu Dekalog IX-XI in sicer v desetem delu z naslovom Zadnja sura, ki se odvija v Medini leta 652, dvajset let po smrti preroka Mohameda.

Razkritje sledi pravkar izdanem tretjem delu Dekalog IX-XI in sicer v desetem delu z naslovom Zadnja sura, ki se odvija v Medini leta 652, dvajset let po smrti preroka Mohameda.
© Strip.Art.Nica Buch

Danes ob 19. uri bo v Strip.Art.Nici Buch predstavitev prevoda tretje knjige spektakularnega stripovskega seriala Dekalog, katerega integralna verzija je začela pred dvema letoma izhajati v slovenščini. Predstavitve se bo udeležil tudi Tomaž Lavrič, legenda sodobnega slovenskega stripa in eden od risarjev Dekaloga, ki se v Franciji uvršča med najuspešnejše stripovske stvaritve zadnjih let.

Tretja knjiga Dekaloga prinaša zadnji dve 'zapovedi', torej IX. in X., magični realizem stripovskega seriala pa na svojevrsten način zaključi XI. 'zapoved' v obliki izgubljenih opomb k mitu in zgodbi o Nahiku, ki prinaša nov stripovski prispevek Tomaža Lavriča.

Utrdimo snov za neposvečene in tiste, ki ste zamudili začetek. Leta 2001 je v Franciji začel izhajati monumentalni stripovski serial Dekalog, ki je v svetu devete umetnosti povzročil enak prepih, kot ga je med literarno srenjo povzročilo Ime rože. Pa še osrednji junak in morilec v Dekalogu sta bila ista – knjiga, namreč.

Dekalog, ki ga je zasnoval francoski scenarist Franck Giroud, je namreč pomenil svojevrstno prelomnico v tradicionalnem frankofonskem pojmovanju stripovskih serij, ki so ponavadi timsko delo enega scenarista in enega risarja, dolžina zgodbe oziroma število nadaljevanj pa je odvisno izključno od zanimanja ciljnega občinstva.

Giroud je ta koncept obrnil na glavo in si Dekalog zamislil kot konceptualno celoto desetih zaključenih in samostojnih zgodb izpod peresa istega scenarista in v likovni izvedbi desetih različnih risarjev, pri čemer vseh deset epizod povezuje skupna rdeča nit: Nahik, skrivnostna knjiga, ki je ohranjena v enem samem izvodu, se kot družinska zapuščina neznanega izvora prenaša iz roda v rod, iz generacije v generacijo, in se izkaže kot usodna za vsakogar, ki jo prebere.

Nahik, knjigo zamolčanih resnic, naj bi pred več kot dvema stoletjema odkrili v Egiptu, temelji pa na desetih zapovedih, ki jih je prerok v puščavi napisal na kameljo lopatico. Na doslej neznanih desetih zapovedih, katerih ekumensko izročilo bi, kot ugotovi katoliški duhovnik v četrti epizodi Prisega, prav posebej okrepilo mir in pahnilo v pozabo vsa stara verska nasprotja, saj postavlja pod vprašaj najbolj radikalne vidike korana. Kaj je dejansko Nahik, bibliofilski zaklad, politični instrument ali sveta knjiga, nikoli ne izvemo, saj tisti, ki spoznajo njegovo vsebino, ne preživijo. Okej, delček velike resnice vendarle spoznamo, ampak šele na koncu - oziroma na začetku, saj Giroudov serial poteka v obrnjenem kronološkem redu. Dekalog I z naslovom Rokopis in podnaslovom 'Ne ubijaj' se začne v sedanjosti, z vsako naslednjo epizodo pa se pomikamo dlje v preteklost, vse do samega začetka, do Zadnje sure, kot je naslov Dekaloga X.

K nastanku francoskega stripovskega fenomena je v najmanj desetih odstotkih pripomogel tudi slovenski stripovski avtor Tomaž Lavrič-TBC.

K nastanku francoskega stripovskega fenomena je v najmanj desetih odstotkih pripomogel tudi slovenski stripovski avtor Tomaž Lavrič-TBC.
© Strip.Art.Nica Buch

Dekalog poleg lekarniško natehtane zmesi ezoterike, mistike, akcije, avanture, detektivke in psevdozgodovine odlikuje še dodana vrednost v obliki polemičnih družbenih, verskih, političnih ter zgodovinskih vprašanj in tematik, ki jih med vrsticami odpira vsaka epizda posebej, najbolj očitno drugi del s podnaslovom Fatva, ki izpostavlja problem (muslimanskega) radikalizma v multikulturni skupnosti, ter že omenjeni četrti del Prisega, ki se dotakne vatikanske kolaboracije s fašizmom in korenin sovraštva med zmagovalci in poraženci druge svetovne vojne v Jugoslaviji.

Vseh deset albumov je v Franciji izšlo med letoma 2001 in 2003, Dekalog pa je navkljub ubijalskemu tempu izhajanja postal ena najbolj priljubljenih in najbolje prodajanih stripovskih serij vseh časov, saj so ga ljubitelji stripa pokupili v skupni nakladi, ki krepko presega poldrugi milijon izvodov.

Tisto, kar je pri vsem skupaj najbolj zanimivo, pa je, da je k nastanku francoskega stripovskega fenomena v najmanj desetih odstotkih pripomogel tudi slovenski stripovski avtor, in sicer Tomaž Lavrič, ki je mojstrsko zrisal Dekalog IV z naslovom Prisega in podnaslovom 'Ne prisegaj po krivem'. Gre za epizodo, ki se, kot rečeno, začne v bivši Jugoslaviji, kjer vojna nekdanje prijatelje razdeli na zmagovalce in poražence, konča pa v Rimu, od koder sodelavci okupatorja s posredovanjem Vatikana bežijo v Argentino.

Dekalog je po desetletju čakanja leta 2011 začel izhajati tudi v slovenskem prevodu, in sicer v sodelovanju Aleksandra Buha, lastnika edine slovenske striparnice Strip.Art.Nica Buch, ter Francoskega inštituta Charles Nodier. Knjiga s prvimi štirimi poglavji Dekaloga je brez dvoma predstavljala bržčas največji in najbolj ambiciozen zalogaj na področju slovenskega stripovskega založništva.

V drugi zbirki štirih albumov z interpretacijami zapovedi 'Odpuščaj svojim sovražnikom', 'Spoštuj očeta in mater', 'Ne varaj tistih, ki te imajo radi' in 'Bodi milosrčen do šibkih, revnih in ubogih v duhu' postane dogajanje bolj strnjeno, kontinuiteta bolj izpostavljena, sorodstvene vezi protagonistov in njihovih usod bolj poudarjene, dodana vrednost v obliki polemičnih socialno zgodovinskih vprašanj pa še izrazitejša. Pripovedi so vmeščene v Berlin leta 1922, sedem let po genocidu v Armeniji; v surovo družbeno razslojenost New Yorka leta 1902; med karbonarje, ki se leta 1822 v Parizu borijo za nacionalne in liberalne cilje; in v Francijo leta 1813, v obdobje razsula Napoleonove vojske. Posebej zanimiv je VIII. album z naslovom Nahik, saj predstavlja osrednjo zgodbo, iz katere se je nato razvejal serial Dekalog. »Ta album je v bistvu začetek celotne sage,« pravi Franck Giroud. »Sprva naj bi bil to edini strip ('one shot', kot rečemo v našem poklicu), šele kasneje so nastali potomci, ki danes sestavljajo Dekalog.«

Giroud si je Dekalog zamislil kot konceptualno celoto desetih zaključenih zgodb izpod peresa enega scenarista in v grafični podobi desetih različnih risarjev, pri čemer poudarja, da se navkljub navidezni strukturni podobnosti ni navdihoval pri istoimenem filmskem ciklu poljskega cineasta Krzysztofa Kieslowskega.

Rdeča nit Giroudovega Dekaloga je Nahik, skrivnostna knjiga neznanega izvora, ohranjena v enem samem izvodu. Bibliofilski zaklad? Politični instrument? Morda nova sveta knjiga? Razkritje sledi pravkar izdanem tretjem delu Dekalog IX-XI in sicer v desetem delu z naslovom Zadnja sura, ki se odvija v Medini leta 652, dvajset let po smrti preroka Mohameda. Torej čisto na koncu? Ne, čisto na začetku. Dekalog namreč teče v obrnjenem kronološkem redu, z vsako naslednjo epizodo se pomikamo dlje v preteklost, bliže resnici, ki pa ne pomeni nujno odrešitve.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.