MK, kdo bo tebe kupil?

Ob prodaji Mladinske knjige pod vprašajem razvoj celotne branže

Na Društvu slovenskih pisateljev je v organizaciji Slovenskega centra PEN potekala okrogla miza na temo Mladinska knjiga (MK) in politika slovenske knjige. Sodelujoči so se poleg prodaje večinskega paketa delnic Mladinske knjige založbe (MKZ) dotaknili še vprašanja avtorskih pravic, pa tudi tega, kako bi lahko država knjigi namenila več sredstev. Kot je dejal minister za kulturo Uroš Grilc, je prodaja MKZ nujnost, do katere so pripeljale okoliščine ter poudaril, da bi do nje moralo priti v razumnem času.

Ker pa je MKZ zapleten sistem, ki opravlja temeljno vlogo v slovenskem založništvu, je potreben kupec, ki bo imel občutek za knjigo in za razvoj založništva. Ob tem je izrazil presenečenje, koliko je v zadnjem času o MKZ slišati pozitivnega, saj je bila le-ta v prejšnjih letih zaradi svoje prevlade na slovenskem knjižnem trgu deležna precejšnjih kritik s strani založnikov, do založbe pa so bili zaradi odnosa, kot ga je imela do njih, kritični tudi avtorji. Kot edinstveno je minister označil situacijo, da so se založniki povezali v pobudi Skupaj za knjigo, in izrazil svojo podporo pobudi. Slovensko založništvo je, kot je dejal, v občutljivem trenutku. Pri prodaji MKZ je namreč v igri več od zgolj prodaje nepremičnin, je del javnega interesa.

Tudi glavni urednik MKZ Bojan Švigelj je poudaril, da MKZ potrebuje lastnika, ki bo vedel, kaj z njo in ki bo kapitalsko močen. Dodatno zadolževanje MKZ bi namreč lahko pomenilo resno težavo. A, kot je dejal, kapitalsko močnega kupca v Sloveniji trenutno ni in tudi pri že omenjeni pobudi so pod vprašajem finančna sredstva. Sami si želijo, da bi bil novi lastnik iz branže. V kolikor ne bi bil iz branže, pa si želijo, da bi dovolil, da se sistem MKZ razvija dalje. Glede odnosa založbe do avtorjev je poudaril, da si v zadnjih treh letih prizadevajo, da bi bil ta prijaznejši. Kar pa se tiče odnosa MKZ do založnikov in knjigotržcev, je izpostavil, da bo za vse slabo, če bo knjigarniško mrežo kupil nekdo, ki ne bo deloval v njihovem interesu. Sami si želijo založništvo in knjigotrštvo razvijati še bolje, pri čemer bodo seveda potrebne nekatere spremembe. Tekoče poslovanje MKZ je sicer po njegovih besedah solidno, so pa tukaj dolgovi, ki se vežejo na nekatere odločitve iz preteklosti.

Direktor založbe Sanje in pobudnik iniciative Skupaj za knjigo Rok Zavrtanik je izpostavil vlogo, ki jo je imela knjiga v zgodovini slovenske države. Sedaj pa, kot je dejal, v javnosti velja mnenje, da je knjiga privilegirana, da dobiva subvencije. Izpostavil je moč avtorjev ter dodal, da bo tudi MKZ morala razmisliti o svojem odnosu do njih. Kar pa se tiče iniciative Skupaj za knjigo, jih, kot je dejal, zanima odgovoren prevzem, ki bo imel perspektivo.

Ob morebitnem prevzemu Mladinske knjige pa se sproža tudi vprašanje, kaj bo z avtorskimi pravicami, katerih lastnica je MKZ. Po Grilčevih besedah je na tem področju za nami veliko zamujenih priložnosti in to ne le v povezavi z MKZ. V povezavi s slednjo je sicer Švigelj ponovno izpostavil, da je zelo pomembno kakšen bo kupec: "Nekdo, ki se ne zaveda pomembnosti avtorskih pravic, bo lahko z njimi delal kot svinja z mehom."

Pisatelj in prvi direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl je ob tem izpostavil da si v DSP želijo predvsem, da bi banke upnice s prodajo MKZ počakale ter dale upravi MKZ čas, da najde strateškega kupca, ali pa pobudi Skupaj za knjigo, da se organizira. Beseda je tekla tudi o tem, kako bi država lahko namenila več sredstev za knjigo. Po besedah generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu Gašperja Trohe je bila sicer ena od idej ukinitev DDV na knjigo, vendar pa v državah, kjer tega nimajo, tudi nimajo subvencij, zato se mu ta rešitev ne zdi dobra. Bolje bi bilo, de bi država del pobranega DDV-ja vrnila knjigi. (STA, mm)