Damjana Kolar

 |  Kultura

Oda odraščanju in straševstvu

V Kinodvoru bo od 4. do 10. septembra na ogled film Fantovska leta, edinstven 12-letni projekt, ki bežne utrinke iz vsakdanjega življenja odraščajočega fanta in njegove družine zlije v edinstveno filmsko doživetje. Režiral ga je Richard Linklater, eden ključnih predstavnikov ameriškega neodvisnega filma, ki ga najbolj poznamo po romantični trilogiji Pred zoro, Pred sončnim zahodom in Pred polnočjo. Več>>

Ideja za ta filmski projekt brez primere se je režiserju in scenaristu Richardu Linklaterju porodila leta 2002. "Želel sem narediti film o otroštvu, a se nisem hotel omejiti le na en trenutek. Potem pa se mi je posvetilo: zakaj ne bi preprosto vsako leto posnel malo in zajel kar vsega otroštva? Pojma nisem imel, kaj me čaka. Ko se lotiš umetniškega projekta, običajno želiš imeti nad njim določeno mero nadzora. Tu pa se bodo dogajale reči, na katere ne bomo imeli nikakršnega vpliva."

Naslednjih dvanajst let je enkrat na leto pred kamero zbral isto skupino igralcev ter skupaj z njimi ustvaril zgodbo o odraščajočem fantu in njegovi družini. Tako so nastala Fantovska leta, ki beležijo majhne in velike trenutke v življenju mladega Masona od njegovega šestega do osemnajstega leta. Spremljamo njegovo viharno obdobje odraščanja, stike s sovrstniki, odnose s starši in sestro, vrtinec družinskih selitev, ločitev, novih družin, novih šol, prvih ljubezni, vsakdanjih življenjskih razočaranj, nepričakovanih presenečenj, pa vse do vstopa na univerzo in prvih korakov v svet odraslih.

"Film očara s trezno obravnavo medstarševskih odnosov, generacijskih razlik, odraščanja, pubertetnih izpadov in prvih razočaranj v času pozne adolescence. To so težki tematski poudarki, ki bi ob manj suverenem avtorskem podpisu lahko hitro zdrsnili v pretenciozno pompoznost. Fantovska leta so prepojena tako z radoživostjo kot kritično distanco, predvsem pa z občutkom nedoumljivosti in negotovosti v času odraščanja. Linklater je ustvaril ne le vizualno, temveč tudi emocionalno in pripovedno uravnovešeno delo. Svoj najboljši film," je v reviji Ekran zapisal Simon Popek.