5. 9. 2014 | Mladina 36 | Kultura
Nova britanska džungla
K nam prihaja Jungle, aktualni britanski festivalski favorit novega, hladno plesnega soula
Atrakcija Jungle, z viralnimi videi izstreljena v srednjetok
© Dan Wilton
Da si v svetu, kjer za informacijami brskamo skoraj izključno na spletu, glasbeni izvajalec izbere povsem splošno ime, kot je Jungle, po naše džungla, je sila nerodna reč. Še toliko bolj, če prihaja iz Velike Britanije, kjer se zavedni prebivalci ob omembi prav te besede ponosno trkajo po prsih, saj je v kleteh in stolpnicah tamkajšnjih mest na začetku 90. let s tem označevalcem vzniknil glasbeni žanr, ki je kanoniziran, pisno potrjen kot avtentično britanski.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 9. 2014 | Mladina 36 | Kultura
Atrakcija Jungle, z viralnimi videi izstreljena v srednjetok
© Dan Wilton
Da si v svetu, kjer za informacijami brskamo skoraj izključno na spletu, glasbeni izvajalec izbere povsem splošno ime, kot je Jungle, po naše džungla, je sila nerodna reč. Še toliko bolj, če prihaja iz Velike Britanije, kjer se zavedni prebivalci ob omembi prav te besede ponosno trkajo po prsih, saj je v kleteh in stolpnicah tamkajšnjih mest na začetku 90. let s tem označevalcem vzniknil glasbeni žanr, ki je kanoniziran, pisno potrjen kot avtentično britanski.
A prav to sta naredila Tom McFarland in Joshua Lloyd-Watson, prijatelja iz otroštva. Odraščala sta v zahodnem predelu Londona, ki se imenuje Shepherd’s Bush, in svojo mladost zapravljala z rolkanjem in igranjem videoigric. Skoraj provokativno generično ime pa ni več težavno, če ti uspe tako velik met v tako kratkem času, kot je uspel njima. S hladnim britanskim soulom za 21. stoletje, ki največ krade iz zakladnice popa 80. let.
Dvojec Jungle je lani v pičlih nekaj mesecih postal viralni spletni hit na krilih dobro skoreografiranih videospotov z navdihujočimi in največkrat črnimi plesalci v glavnih vlogah: enkrat komaj šestletne, luštkane in spretne brejkdenserke Terre, drugič dveh veščih plesalcev na kotalkah High Rollaz. Nekateri so celo, popolnoma napačno, verjeli, da sta kotalkarja sama člana dvojca Jungle. Resnica ne bi mogla biti bolj drugačna: Jungle sta bela in ne znata kotalkati.
Skrivnostnost je naredila svoje. Ko ima glasbena skupina pod spoti na spletu milijon klikov, nima pa niti ene promocijske fotografije, se začnejo govorice. To je seveda sijajna promocija in nič novega, saj je marsikateri glasbenik že stavil na marketing anonimnosti, v zadnjih letih pa, zanimivo, to največkrat dosegel s folkloristično potezo nošenja mask: od dvojca Daft Punk do SBTRKT-ja in DOOM-a. A Tom in Joshua ne nosita mask in zatrjujeta, da je šlo za naključje in ne za skrbno izdelano strategijo: »Ni bilo načrtovano, hotela sva, da so v ospredju glasba in drugi liki. Veliko bolj razburljivo je gledati, kako se neverjetna šestletna punčka Terra vrti na glavi, kot pa dolgočasno fotko naju ob steni. Gre za ustvarjanje drugega sveta, v katerega se ljudje lahko potopijo,« sta pojasnila za Mladino.
Skrivnostnost torej ni bila zrežirana, na kar namiguje tudi dejstvo, da sta si fanta hitro nabirala fene na spletu, medtem ko ju je marsikateri mainstreamovski medij še nedavno spregledal. Niso pa ju spregledali pri založbi, ki ima odličen nos za potencial med mladimi glasbeniki. A&R oddelek neodvisne velikanke XL dela čudeže, pa tudi zvezde, saj so nekoč že izdali prvence skupine Prodigy, pa pevk M.I.A. in Adele ... Ko je Jungle dobil povabilo za album, Tom in Joshua nista omahovala, saj sta bila vedno fena založbe.
Po prvih viralnih hitih so sledili nastopi, tudi na velikih festivalih. In Jungle v živo pomeni pravi sedemčlanski bend, ki se je na prvih koncertih na odru, tudi zaradi začetniške sramežljivosti, najraje skrival za gosto meglo, ki pa se je do poletja že razpihala. Tom in Joshua priznavata, da je, čeprav v studiu najraje delata sama, Jungle danes dejansko kolektiv, da je »bitje z mnogimi udi, ki se vedno spreminja in razvija«. Za uspeh nista kriva sama, krivi so tudi »sobendaši« in režiserji videospotov.
Na začetku poletja smo dobili tudi samonaslovljeni prvenec, ki so mu kritiki soglavno prikimali. Slog je značilno britansko trendovski: tista rahlo siva elektronska mešanica, ki se najbolj zanaša na pop melos 80. let. Ki je hkrati mehkobna, zasanjana in povsem plesna. Ki prepričuje z iluzijo »skromnosti« laptopovske, »naredi-sam« produkcije. Predvsem pa prepričuje z rahlo odtujenim vokalom. No, v primeru skupine Jungle z dvema zlepljenima vokaloma. Tom in Josh namreč pojeta skupaj. Naenkrat in na vseh posnetkih. To je njun zaščitni znak.
In zakaj so v videospotih vedno plesalci? Gre za njun slog, za pečat, ki pa je le skrbno izdelan: »Ples je najbolj ekspresivna stvar, ki jo kot ljudje lahko delamo ob glasbi; ideja za videe je tako na neki način zelo preprosta. Glasbo sva ustvarila v upanju, da bodo poslušalci ob njej plesali. Zakaj bi bili videospoti drugačni?« se sprašujeta. Že mogoče, a posnetki resničnih ljudi, ki resnično in predvsem iskreno, prepričljivo plešejo, z vsemi napakami in vso iznajdljivostjo vred, so trik, na katerega so stavili mnogi. In pogosto se je trik izkazal za nadvse uspešnega.
Ali bi Jungle znovačil tako številno občinstvo tudi brez tako učinkovitih videov? Verjetno ne, kar pa ne pomeni, da njuna glasba ni tako pomembna, da je obstranska. Časi so pač taki, da tisto, kar je bilo vedno ključno pri promociji glasbe, torej njena pojavnost, prezentacija, njena vizualna komponenta, pomeni izključno viralnost na spletu. Ali si povsod ali pa te ni. Kakorkoli, Tom in Josh sta očitno načrt (in glasbo) naredila sama. In načrt je deloval.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.