Damjana Kolar

 |  Kultura

Legenda o Tristanu in Izoldi v baletni različici

© Darja Štravs Tisu

V SNG Opera in balet Ljubljana bo danes 30. oktobra ob 19.30 premiera celovečernega baleta Tristan in Izolda, ki je nastal na avtorsko glasbo sodobnega slovenskega skladatelja Saše Kalana z glasbenimi odlomki iz istoimenske opere Richarda Wagnerja in v koreografiji mladega romunskega koreografa Dana Datcuja, ki deluje na Slovaškem. Kalan je ustvaril zvočni preplet med elektronsko, orkestralno in ambientalno glasbo, izvedel in posnel pa jo je orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Več>>

Zgodba o Tristanu in Izoldi velja za osrednje gibalo pesniških tradicij vse od srednjeveške Evrope dalje. Motiv njune romantične, pa tudi tragične ljubezni, je doživel mnogo različic in navdihnil številne umetnike v najširšem spektru njihovega delovanja–od dramatike, poezije, literature in glasbe do upodabljajoče umetnosti v najširšem pomenu besede.

Obravnava te teme v baletni predstavi, ki je zasnovana kot celostna umetnina, pa se naslanja na idejo o romantični ljubezni in na tezo o nesmrtnosti, kakršno v človeško bivanje prinaša umetnost. Svet na drugi strani je palača iz stekla, polna cvetočih rož in hkrati končni cilj uresničenja v onstranstvu, kraj, kjer se duši zaljubljencev srečata v neskončnosti.

Dramaturginja Barbara Novakovič Kolenc je pri postavitvi izhajala tako iz samega keltskega mita iz 12. stoletja kot iz Wagnerjevega libreta, pa tudi iz številnih pesniških pristopov k tej legendi. Najosnovnejša misel razen nesmrtnosti ljubezni je po njenih besedah napetost med dvema sovražnima deželama, ki skušata z raznimi strategijami doseči mir, med črnim in belim, med dnevom in nočjo, med etiko in estetiko. Legenda, ki ni pogosto uprizarjana v plesni zvrsti, je sicer postavljena v brezčasnost, ljubezenska smrt pa je v tem primeru "združitev duš onkraj."

V naslovnih vlogah bosta na premieri nastopila Tjaša Kmetec in Lukas Zuschlag, njuni alternaciji pa bosta Ana Klašnja in Kenta Jamamoto. Balet je nastal po idejni zasnovi umetniške vodje baleta Sanje Nešković Peršin, za scenografijo je poskrbela vizualna umetnica Meta Grgurevič v sodelovanju z Jašo, kostumografija je delo Uroša Belantiča, oblikovalec luči pa je Jaka Šimenc.