Damjana Kolar

 |  Kultura

Farsa o slovenskem svetohlinstvu

© Damjan Švarc

V Stari dvorani SNG Maribor bodo danes, 28. novembra ob 20.00 premierno uprizorili dramo Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1907) v režiji Janusza Kice, ki je po njegovem mnenju "zanimiva umetniška študija o specifičnem psihosocialnem ustroju neke rigidne in mentalno primitivne družbene skupnosti, ki ni samo slovenski, ampak splošni pojav, ki se lahko zgodi kjerkoli."

Ivan Cankar je s svojo psihosocialno senzibilnostjo in prefinjeno lucidnostjo upodobil makropsihološki portret slovenskega narodnega značaja in temeljne (arhetipske) vedenjske vzorce med različnimi narodnimi družbenimi sloji, kakor tudi komunikacije znotraj njih, ki se v sto letih niso kaj bistveno spremenili, čeprav je vmes prišlo do velikih zunanjih sprememb družbenih sistemov in državne ureditve. Cankarjev model slovenstva je zato še vedno svež in živ in danes aktualen bolj kot kdajkoli prej.

Dramaturg Vili Ravnjak je zapisal, da "Šentflorjanci delujejo po načelu "roka roko umije," zato lahko drug drugega neprenehno izsiljujejo in držijo v šahu. Če v takem sistemu hočejo preživeti, morajo razviti navidezno prijaznost; hinavščina in hladna dvoličnost postaneta osnova njihove medsebojne komunikacije. Nepričakovani obisk« umetniške (razbojniške) dvojice Peter/Jacinta, ki med Šentflorjance prinašata "resnico in lepoto," je prav zaradi tega zanje tako usoden in stresen, za prišleka pa "uspešen"–s prevaro, to najpogostejšo šentflorjansko navado, jih vsaj začasno uspeta vreči iz utečenega reda in jim zrušita koordinatni sistem domačijskih vrednot. Zato pa je obisk popolnoma "neuspešen" za Zlodeja, ta je namreč prišel, da bi Šentflorjance pridobil zase–jih moralno spridil in tako pripravil za "večni pekel," na žalost pa mora kmalu ugotoviti, da so Šentflorjanci že sami po sebi tako sprijeni, da je on med njimi pravi diletant."

Nastopajo: Benjamin Krnetić k. g., Nika Rozman, Peter Boštjančič, Ksenija Mišič, Kristijan Ostanek, Mirjana Šajinović, Mateja Pucko, Jurij Drevenšek, Eva Kraš, Matija Stipanič, Maša Žilavec, Davor Herga, Viktor Meglič in Aleš Valič k. g. Za dramaturgijo je poskrbel Vili Ravnjak, za scenografijo Marko Japelj, za kostumografijo Doris Kristić, za glasbo Stanko Juzbašić, za koreografijo pa Valentina Turcu.