Damjana Kolar

 |  Kultura

Krstna uprizoritev znamenitega Homerjevega epa

© Peter Uhan

V Cankarjevem domu bo v soboto, 24. januarja ob 20.00 premiera Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta, ki je nastala v veliki koprodukciji SNG Drama Ljubljana, MGL in Cankarjevega doma. Gre za krstno uprizoritev dramatizacije besedila, napisanega v heksametrih Jerneja Lorencija, Matica Starine in Eve Mahkovic. Režiser Lorenci pravi, da je "Iliada prvi ep Evrope, praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV. Odpira vprašanja posameznika in identitete ter možnosti razmišljanja o času, v katerem živimo."

Vsi poznamo Zevsa in Hero, Ateno in Aresa, lepo Heleno in Parisa. Zakaj je torej Iliada tako globoko vtkana v civilizacijo Evrope? Odkod fascinacija sodobnega človeka nad prastaro zgodbo, odkod čudenje nad navidez že zdavnaj izumrlim junaškim, heroično ljubezenskim, velikopotezno usodnim? In kako je mogoče, da je to veliko, skoraj božansko literarno delo, postalo kanon, dogma, skoraj zakon, in vzor vsega nasledniškega, ko pa je vsebina Iliade ena sama medčloveška klavnica?

"Ena naših prvotnih idej je bila, da v času, ko vedno bolj skrbimo vsak zase, odpremo čim več priložnosti za sodelovanje med odličnimi igralci, ki se navadno med seboj v poklicnem smislu ne srečujejo dovolj. V tem času radikalnega individualizma je to še posebej pomembno sporočilo, hkrati pa ena od temeljnih vlog teatra in umetnosti. Poudaril je tudi pomen govora in petja, ki v epu nastopata kot eno. Zven in pomen posamične besede nista ločena, subjekt in objekt ne dosežeta tega razcepa," je povedal Lorenci.

Po besedah dramaturgov Matica Starine in Eve Mahkovic je končno besedilo nastajalo organsko, skozi celoten proces študija. Homerjeva zgodba je samo drobec v neki široko zastavljeni zgodbi trojanskega cikla. Kot eden ključnih izzivov se je postavilo vprašanje, kako postaviti uprizoritev na oder, ne da bi izgubili epsko širino. Pri Iliadi gre za posebno strukturo podajanja informacij skozi verz heksameter, ki ga je bilo treba tudi oživiti in ozavestiti na gledališki način. Kar se bo slišalo na odru, bo pravzaprav gledališka interpretacija epske pripovedi.

V predstavi nastopajo: Jure Henigman (Ahil), Nina Ivanišin (Tetida), Aljaž Jovanović (Paris), Gregor Luštek (Hefajst), Marko Mandić (Hektor), Zvezdana Novaković (Brizejda), Jette Ostan Vejrup (Hera), Tina Potočnik (Helena), Matej Puc (Zevs), Blaž Setnikar (Patroklos), Janez Škof  (Priam) in Jernej Šugman (Agamemnon). Pomembno vlogo v predstavi ima tudi glasba, za katero sta poskrbela skladatelj Branko Rožman in Zvezdana Novaković.