Kritika / Jeff Bridges: Sleeping Tapes
2015, samozaložba
+ + + +
Glasba oziroma albumi za lažje spanje niso nič novega. So prodajna niša, ki se molze že desetletja. Igralec Jeff Bridges in skladatelj Keefus Ciancia, ki je najbolj znan po glasbi za skrivnostno serijalko Pravi detektiv, sta se žanra lotila malce drugače. Za začetek, nikogar in ničesar ne molzeta, saj gre zaslužek od projekta za kampanjo proti otroški lakoti v ZDA. Bridges hipijevsko šepeta, pripoveduje zgodbe, mrmra melodije in je z žametno raskavim glasom pravi mož za nalogo. Ciancia priskrbi sproščujoče zvočne panorame, ki na trenutke prestopijo v območje bizarnega. Potovanje, ki je ravno prav klišejsko dolgočasno, da boste morda ob njem res zaspali, in ravno prav zanimivo, da spanec ne bo nemoten.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.