13. 3. 2015 | Mladina 11 | Kultura
Kultura od A do Ž
Prihaja Kulturni bazar, enodnevni dogodek, ki si želi s kulturo izboljšati posameznikov vsakdan
Ustvarjanje izvirnih glasbenih inštrumentov na prejšnjem Kulturnem bazarju
© Nina Medved
V sredo se bodo za en cel dan na široko odprla vrata Cankarjevega doma. Skoraj tristo kulturnih ustanov iz vse Slovenije, vsa slovenska gledališča, vsi muzeji in galerije, knjižnice, filmske in glasbene ustanove … pa tudi samostojni kulturni delavci bodo že sedmo leto z različnimi vsebinami napolnili čisto vse dvorane in vsa tri preddverja našega največjega kulturnega hrama. Potekal bo namreč Kulturni bazar, pri nas gotovo največja, nacionalna kulturno-izobraževalna platforma.
Glavni namen Kulturnega bazarja je širši javnosti predstaviti domačo kulturno ponudbo ter iz prve roke postreči s podrobnimi informacijami o dogodkih in novostih, ki jih pripravljajo kulturne ustanove. Še posebej v povezavi z vsebinami, namenjenimi otrokom in mladini. S tem želijo vzbuditi večji interes za kulturo in povečati njeno dostopnost, izpostavljajo organizatorji.
In kako bodo dosegli, da bodo mladi, ko odrastejo, vstopali v galerije ali gledališča in obiskovali druge kulturne prireditve? Na Kulturnem bazarju bodo potekale denimo delavnice, na katerih se bodo najmlajši lahko spoznali z marioneto, izdelali odbito reciklažno svetilo za svojo sobo ali celo prenosni računalnik. Lahko se bodo naučili prvih korakov kreativnega gibanja in še posebej fante bodo skušali spodbuditi k sodobnemu plesu. Potekali bodo pripovedovalski dogodki, predavanja, pa tudi prikazi tekmovanja v šolski impro ligi, koncerti, neformalna srečanja in pogovori z znanimi ustvarjalci. Mogoče se bo seznaniti z likovno, literarno, gledališko in filmsko umetnostjo. Poseben poudarek pa bo namenjen osveščanju o pomenu pridelave kakovostne lokalne hrane in zdravega načina prehranjevanja …
Vse to je le peščica dejavnosti, ki bodo potekale na ta dan, njegov zaključek pa bo v glasbeno-gledališkem duhu. Spremeni svet – akord za akordom je režijsko delo Ivane Djilas, v katerem nastopata Boštjan Gombač in Vito Weis ter ki ga bodo ob tej priložnosti na odru predstavili premierno, stkano pa je okrog zgodbe o mladem glasbeniku, ki pride na obisk k uveljavljenemu in slavnemu muzikantu, s katerim naj bi skupaj ustvarila glasbeni hit za prestižen projekt z velikim medijskih odmevom.
Kulturni bazar je bil sprva namenjen predvsem strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter kulturi, pa tudi širši strokovni javnosti – vsako leto namreč poskrbijo za njihovo obsežno strokovno usposabljanje, ti pa potem znanje prenašajo v šole in kulturne ustanove. »Danes je namenjen čisto vsem, ki jih zanimata kultura in kulturna vzgoja, še prav posebej njim,« poudarja nacionalna koordinatorica kulturno-umetnostne vzgoje z ministrstva za kulturo Nataša Bucik.
Da to drži, dokazuje že podatek, da Kulturni bazar vsako leto pritegne več obiskovalcev. Lani so pritegnili več kot 2000 otrok, učencev in dijakov ter drugih obiskovalcev iz vse Slovenije. Letos si jih želijo še več. In gotovo jim bo to tudi uspelo, saj je za obisk bazarja že zdaj prijavljenih več kot 1500 otrok z vzgojitelji.
Otroci in mladi si prireditve v dopoldanskem času sicer lahko ogledajo v okviru vrtca ali šole, popoldne pa s starši, starimi starši ali starejšimi sestrami in brati. Ključno je, da je udeležba prav za vse obiskovalce brezplačna, tudi na dogodkih v dvoranah, le da si je treba prostor za obisk teh predhodno zagotoviti z elektronsko prijavo prek spletne strani Bazarja, in to že do nedelje, 15. marca.
Čeprav Kulturni bazar traja le en dan, ta dobro premišljeni projekt živi vse leto. Njegova spletna stran hrani katalog o ponudbi kulturno-umetnostne vzgoje po posameznih kulturnih ustanovah, zaradi česar je mogoče informacije o tem, katere predstave, filmi, razstave, koncerti, festivali ali druge kulturno-izobraževalne vsebine bi lahko bile najprimernejše za njihove najmlajše, iskati pregledno in usmerjeno, izpostavlja koordinatorica Kulturnega bazarja Ana Petrovčič. Tisti, ki skrbijo za ustvarjalno in kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih, lahko pri iskanju uporabljajo tudi različne parametre in denimo izvedo, kaj se dogaja po posameznih regijah, na posameznih umetnostnih področjih, katere vsebine so primerne za posamezne starostne stopnje otrok, pa tudi – kar dandanes ni nepomembno – kakšne so cene takšnih udejstvovanj in katera so celo brezplačna. Ogled stalnih zbirk in razstav v slovenskih muzejih je denimo vsako prvo nedeljo v mesecu brezplačen za vse.
Podobne informacije lahko učitelji, starši in drugi skrbniki otrok v sredo pridobijo tudi v živo, skozi vse leto pa jim z odgovori lahko priskočijo na pomoč tudi kulturni informatorji. Menda jih ima zdaj prav vsaka šola.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.