Dve igralki, tri zgodbe in šest žensk

V Gledališču Glej bo danes, 26. marca ob 20.00 premiera predstave Ženske na robu, ki je nastala na podlagi kratkih zgodb španskega avtorja Joséja Luisa Alonsa de Santosa z naslovom Ljubezenske in šaljive slike al fresco. Avtorici koncepta in igralki Valentina Plaskan in Sara Horžen sta za osnovo vzeli tri zgodbe (Iskrenost, Hud kastracijski kompleks in Lahkoživki), ki sta jih adaptirali in nadgradili v sočnejšo ter vznemirljivejšo obliko.

Karakterje, ki jih v predstavi oživljata, sta raziskovali s pomočjo metode po Leeju Strasbergu (ta temelji na življenjskih izkušnjah, ki jih obudimo s čutnim spominom). Ustvarili sta raznolike značaje, preko katerih prehajata, zaokroženost obravnavane vsebine pa predstavlja tudi glasba kitarista Boštjana Narata, ki služi kot rdeča nit predstave. Predstava temelji na kratkih zgodbah, ki ženske umeščajo v vloge, katerih nosilci bi v nekem konvencionalnem svetu prej bili moški. Ženska naenkrat ni več le mati, ljubica, žena, temveč postane maščevalna Medeja, rabelj, stvarnik, uničevalec.

Tudi v sodobni družbi se ženske znajdejo v situacijah, ki preizprašujejo njihovo vlogo. Moderne ženske, ki so determinirane z različnimi življenjskimi izkušnjami, z različnim kulturnim in družbenim ozadjem in življenjskim stilom, se še vedno vsakodnevno soočajo z enakimi problemi. Ustvarjalki skozi predstavo odstirata zavese, ki jih posameznice zagrinjajo pred javnostjo. Prepuščata se zgodbam, za katere vemo, da obstajajo in da kreirajo življenja posameznic katerekoli družbe, hkrati pa si zatiskajo oči pred njimi in jih v družbi in javnosti ne omenjamo.

Izpostavljena so vprašanja o ljubezni, seksu, odnosih, vlogi ženske v družbi in prilagajanju družbenim normam. Ob tem se nam lahko v vsakem trenutku porajajo vprašanja, kdaj je bila prekoračena meja in kdaj situacija postane bizarna. Kje je meja med bizarnostjo in normalnostjo, kaj sploh je bizarno in kaj je normalno, je rdeča nit celotne predstave.