Stanka Prodnik Božič

22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Kultura  |  TV

Brez epiloga

Sazasova nedotakljiva elita

Gal Gjurin med izmikanjem odgovoru, da je refren komada V meni je California plagiat

Gal Gjurin med izmikanjem odgovoru, da je refren komada V meni je California plagiat
© POP TV

Zdi se, kot da pritožbe glede delovanja Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije, bolj znanega kot Sazas, poslušamo že vse od njegovega nastanka.

Bojda so pod pretvezo, da bo naslov oddaje Ali izumira slovenska glasba, v studio oddaje Epilog na POP TV prejšnji teden zvabili Sazasovega podpredsednika Tomaža Grubarja. Ta je, ko so začeli argumente o nepreglednosti in visokih stroških poslovanja streljati z vsemi topovi, verjetno ugotovil, da so pred izumrtjem predvsem on in njegovi kameradi v vrhuški, še zlasti Matjaž Zupan, ki je pred desetimi leti kariero pevca v skupini California zamenjal za donosnejši posel.

Zupan naj bi sicer izboljšal izterjevanje denarja za nadomestilo avtorskih pravic, slabše pa mu gre od rok delitev zbranih sredstev, od katerih jih gre več kot tretjina za delovanje organizacije. Če razdeljevanje denarja ostaja zavito v meglo, pa je povsem transparentna delitev članov združenja na pomembne in nepomembne, le da jih imenujejo redni in izredni. Vsi lahko odločajo, a medtem ko imajo nepomembneži en glas na osebo, imajo pomembneži – tisti, ki z avtorskimi pravicami zaslužijo največ in predstavljajo kaka dva odstotka članov – dvajset glasov na osebo, to pa, kot smo lahko videli v posnetku, Zupan imenuje demokracija in korporativni način upravljanja.

Člane, ki ne dosegajo cenzusa štirih tisočakov letnega nadomestila za avtorske pravice, je Zupan v prispevku opsoval za rekreativce, ki nič ne pomenijo, in jih pozval k spoštovanju ljudi, ki so ustvarili glasbeno zgodovino. »Ne morejo rekreativci vodit usode vrhunskega športa.« Na njegovo vrhunskost so nas v oddaji spomnili s četrt stoletja staro uspešnico V meni je California, ki je neverjetno podobna pesmi Never say goodbye Jona Bon Jovija. Obe so potegnili iz naftalina, potem pa z vprašanjem, ali gre za plagiat, v studiu mučili Gala Gjurina, ki se je izmikal kot jegulja, saj se očitno ni želel zameriti najpomembnejšemu članu Sazasa. K sreči je bil zraven tudi N’toko, ki zna reči bobu bob, in za tiste, ki so brez posluha, povedal, da zadevi zvenita identično.

Ustvarjalci Epiloga so edini nešportni udarec zadali Zoranu Predinu z obujanjem vizualnega spomina na njegov krošé košarkarskemu sodniku, kar z obravnavano tematiko res ni imelo nobene zveze. Gal Gjurin je sicer voditeljico Majo Sodja poučeval, kaj so prava in neprava vprašanja, Tomaž Grubar pa ji je grozil, da bo zapustil studio, če mu ne pusti oddolgoveziti replik v prid Sazasu. Posneti prispevek je označil za dvajsetminutni severnokorejski propagandni filmček in dodal, da se na scenarije dobro spozna, saj je najuspešnejši slovenski avdiovizualni avtor, ki mu s to oddajo kradejo dragoceni kreativni čas. Res komaj čakamo, kaj nam pripravlja po Eni žlahtni štoriji.

A čeprav se zadeva vleče kot kurja čreva, kljub kazenskim ovadbam in kljub temu da je Sazasovo delovanje vedno znova pod žarometi, dejanskega epiloga verjetno ne gre tako kmalu pričakovati.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.