Sto let Malevičevega Črnega kvadrata

Ob 100-letnici nastanka tega ključnega suprematističnega objekta zgodovinske avantgarde z začetka 20. stoletja, bodo v ljubljanski Mestni galeriji danes, 2. julija ob 20.00 odprli skupinsko razstavo z naslovom Hommage à Malevič-Še o Črnem kvadratu, ki jo je pripravila kustosinja Mateja Podlesnik. Na razstavi se bodo predstavili protagonisti Malevičevega ikonografskega narativa iz nekdanjega jugoslovanskega prostora: Goran Đorđević, Bojan Gorenec, Igor Grubić, Ištvan Išt Huzjan, Irwin, Duša Jesih, Kazimir Malevič, Vlado Martek, Radenko Milak, Vladimir Nikolić, Dimitry Orlac, Tanja Ostojić, Mladen Stilinović, Dragoljub Raša Todosijević.

Ikonska podoba modernizma Črni kvadrat, Galerija Tretjakov, Moskva, slika umetnika rusko-poljskega porekla Kazimirja Maleviča, prvič razstavljena na Zadnji futuristični razstavi 0,10 v Petrogradu leta 1915, poimenovana kot najradikalnejše slikarsko delo 20. stoletja ali kot prva absolutna slika, ničelna slika, prazna slika, je bila in je še danes, morda prav zaradi svoje "mitske" pozicije, predmet preučevanja umetnostnih zgodovinarjev in teoretikov različnih strok.

Po besedah kustosinje "gre za prvo abstraktno sliko, ki jo poleg Duchampovega ready-madea postavljamo na pročelje umetnosti 20. stoletja, saj je odločilno zaznamovala ne le geometrijsko abstrakcijo klasičnega modernizma, temveč tudi konstruktivistična, minimalistična, neo-geo in postmoderna gibanja. Ob stoletnem jubileju Črnega kvadrata so številne svetovne galerije obeležile spomin nanj. Zato se nam je zdelo primerno na skupinski tematski razstavi predstaviti izbrane protagoniste Malevičevega ikonografskega narativa iz nekdanjega skupnega jugoslovanskega prostora v razponu od glavnih nosilcev t. i. suprematističnega vala – le-ta je konec sedemdesetih in v osemdesetih letih zajel avantgardne tendence tedanje mlade generacije likovnih ustvarjalcev od Beograda in Zagreba do Ljubljane – tudi z njihovimi poznejšimi, v Sloveniji še ne videnimi prostorskimi realizacijami vse do projektov mladih in obetavnih ali pa že uveljavljenih umetnikov in umetnic, delujočih v evropskih kulturnih centrih, ki so s svojimi umetniškimi strategijami in stremljenji bodisi k družbenem udejanjanju bodisi k estetskemu pripoznavanju prispevali k ponovnemu oživljanju Maleviča."