Damjana Kolar

 |  Kultura

Kinetične intermedijske instalacije

V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi je v okviru serije Prepih do 30. avgusta na ogled razstava intermedijske umetnice Sanele Jahić, ki se je v mednarodnem in domačem prostoru uveljavila kot avtorica kinetičnih intermedijskih instalacij. Njena dela, ki jih zaznamuje perfekcionistični vizualni jezik, so med drugim komentar na zgodovino znanosti in motenj v časovnih zaporedjih, ki razkrivajo protislovna družbena in socialna razmerja.

S tehnološkimi orodji problematizira družbo in posameznike v njej. V svoji novejši produkciji postavlja raziskovanje kompleksnih odnosov med tehnologijo in družbo ter posamezniki in njihovo identiteto neposredno v kontekst kritike kapitalističnih produkcijskih odnosov. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko.

Po besedah kustosa Igorja Španjola "razstava predstavlja povzetek umetničinega nedavnega intenzivno produktivnega obdobja in njen izvirni novi način preciznega združevanja izvedbene mehanike z delavsko problematiko, tj. tematskih stalnic sodobne umetnosti, ki redko prideta skupaj. Čeprav se vsaj že od ugotovitev antropologa Marcela Maussa, znanih iz eseja Telesne tehnike (1934), ne moremo več izogibati obravnavi in rabi teles kot strojev ter s tem povezanim problemom konstrukcije, manipulacije in družbene določenosti rab telesa oziroma človeka, se še vedno nismo preveč oddaljili od dihotomnega razločevanja človekovega duha od telesnega (u)stroja. Avtorica v svojih delih opozarja na dejstvo, da civilizacija temelji na ideji spreminjanja in nadziranja, pri čemer avtomatizacija in robotizacija delovnega procesa še ne pomeni osvoboditve, temveč prej začetek nekega novega obvladovanja." O umetnici si lahko preberete tudi članek Marjana Horvata

Sanela Jahić je leta 2008 končala študij slikarstva na ALUO v Ljubljani z diplomskim delom Socialni subjekt v kinetičnem objektu. Svoja dela je predstavila na številnih razstavah doma in v tujini. Za svoje ustvarjanje je leta 2003 prejela Študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo, grafiko in video produkcijo, leta 2006 mednarodno priznanje na 7. Bienalu slovenske grafike v Novem mestu in leta 2010 tretjo nagrado Art of Engineering v Berlinu. Leta 2010 je kot štipendistka Ministrstva za kulturo Republike Slovenije končala podiplomski študij mednarodne smeri ''Umetnost v javnem prostoru in nove umetniške strategije'' na Bauhaus Univerzi v Weimarju. Leta 2011 je bila gostujoča umetnica v rezidenčnem programu projektnega prostora Appendix v Portlandu v zvezni državi Oregon.