Nacionalni ponos

V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana bodo 12. avgusta ob 19.00 odprli razstavo del Gorazda Krnca in Zorana Srdića Janežiča z naslovom Nacionalni ponos. Gre za nadaljevanje opusa Empire strikes back & forward, ki se je začel z lanskoletno razstavo v ljubljanski Mestni hiši. Avtorja po zasledovanju zgodovine mesta Ljubljane ob 2000. letnici Emone in prevpraševanju vojnega nasilja ter nasilja nad ranljivimi skupinami, sedaj s temo nacionalnega ponosa ne le ponovno odpirata zgodovinska vprašanja srednjeevropskega prostora–kot je bil opus začrtan–pač pa neposredno posegata v sfero političnega.

In kaj ima umetnost s politiko? Kot globalna družba se danes soočamo s težavami kot so politizacija terorizma, oportunistično ukinjanje civilnih pravic, finančni zlom leta 2007, kriminalizcija civilnih protestov ali neučinkovitost lokalne politike nasproti globalnemu kapitalu. Zadnje je najverjetneje tudi ena od asociacij ob besedni zvezi nacionalni ponos, ki je problematična prav zaradi svoje izpraznjenosti ali prenabitosti s pomeni.

Je imel nacionalni ponos zgodovinsko gledano združevalno in preživetveno funkcijo; ali v razmišljanjih sodobnega "globalnega" človeka sploh še nastopa; mar ni za samega umetnika nacionalno nekaj kar mora v svojem premišljevanju nujno preseči; in končno, kakšen bi lahko bil slovenski nacionalni ponos? Ob nacionalnih simbolih in dokumentih kot so zastava, zemljevidi, nageljni ali ustava obiskovalec lahko vzpostavi odnos do nacionalnega ponosa ter ga kontemplira korak dlje od ironije in kritike trenutne državne politike, je ob razstavi zapisala Jana Putrle Srdić.

Zoran Srdić Janežič se predstavlja s kipi iz blaga, ki se iz lanskih epskih razsežnosti trupel po bitki (s pozlačenimi glavami večjih dimenzij so zasedale celoten Zgodovinski atrij Mestne hiše), razvijajo v politično ironijo ter s svojimi dodatki kot so kvačkani nageljni in Prešernovi profili celo v šalo. Pomenljivo klečeče kipe po kotih dopolnjujejo mali kipi, ki so bili prisotni že na prejšnjih razstavah in dva večja s kladivi sredi boja.

Drugače se tematike loteva Gorazd Krnc, ki z jekleno zadržanostjo svojih slik na kovinskem nosilcu raziskuje državne simbole: na eni zastavo, ki zaseda celotni prostor slike; na drugi relativno beli površini pa lahko opazimo detajle približno dvajsetih različnih zemljevidov slovenskega ozemlja. Gre za navezavo na Jasperja Jonesa, ameriškega umetnika, ki je v času vojne v Vietnamu, slikal ameriško Zastavo in takoj za tem reliefno Belo zastavo, na kateri so naplasteni tudi deli časpisov. Jones se je z naslikanim simbolom oddaljeval od ekspresionističnega individualizma (Pollocka) proti vizualnemu simbolu kot predmetu na sebi (Duchampa) in lahko rečemo, da je tudi pri Krncu kontemplacija državnega simbola v trenutno zaostreni politični klimi prepuščena gledalcu.