Video projekt Luciane Kaplun

V KC Tobačna 001 je do 9. septembra na ogled razstava Luciane Kaplun, ki v Ljubljani gostuje v okviru rezidenčne izmenjave z Izraelskim centrom za digitalno umetnost v Holonu. Argentinska umetnica, ki živi in ustvarja v Tel se predstavlja s projektom Vod, v katerem po besedah kustosinje Alenke Trebušak "združuje elemente osebnega spomina z zgodovino različnih, vendar v svojem narativu zelo sorodnih držav: enaindvajsetletna izkušnja življenja v rojstni deželi legendarnega Che Guevare se poveže z izraelskim mitiziranjem herojstva gverilskih skupin ter subverzivnih akcij v getih in kulminira v oživljenem zanimanju za preučevanje partizanstva, ki mu lahko na naših tleh sledimo zadnjih nekaj let."

Zanimanje mladih, ki so bili rojeni prepozno, da bi imeli možnost neposredne identifikacije s partizani, so jo napeljali k raziskavi filma Bitka na Neretvi (1969), ki prikazuje eno najbolj spektakularnih bitk II. svetovne vojne na jugoslovanskih tleh. Film je kot nosilec idealizirane estetske forme za legitimizacijo moči povojne vladajoče elite umetnici služil za izhodišče reenactmenta, kot povod pa je izrabila razlike med dvema obstoječima verzijama filma. Za uprizoritev kadrov (izrezanih v skrajšani angleški različici) je angažirala skupino Spominska četa Pod svobodnim soncem.

V nastalih video delih "Avdicija" in "Branje scenarija" posamezniki, ki zavzemajo svoje vloge v odnosu do filmske zgodbe, sicer oživljajo dialoge in rekonstruirajo izrezane prizore, vendar ostajajo ujeti v sedanjost–njihov performans se spreminja v serijo ponavljajočih se ritmiziranih aktov, ki postajajo brezpomenski, govor pa razpade na nepovezane besede. Kaplunova gre v svoji razgradnji izvirnika še dlje in razgali tudi vse uporabljene medije in narativne strukture.

Luciana Kaplun je v KC Tobačna oo1 gostovala že leta 2012 kot članica umetniške in intervencijske skupine Public Movement na skupinski razstavi kustosa Avija Pitchona. Delovanje skupine zaznamuje prilaščanje ritualov in koreografij izraelske vojske, sionističnega gibanja in državne ter ljudske zapuščine, njeno samostojno ustvarjanje pa gre po poti raziskovanja modelov kolektivnega spomina in družbene identitete skozi prizmo popularne kulture.