Končno dokazi

V mrežo evropskega konstruktivizma so končno ujeli Avgusta Černigoja, tokrat zares, z dokazi in natančno raziskano dokumentacijo mednarodne šole evropske avantgarde, ki je delovala od leta 1919 v Weimarju, nato od leta 1925 do 1932 v Dessauu in delovanje končala leta 1933 v Berlinu, kjer je danes tudi osrednji muzej z zbirko bauhausovcev. Bauhaus je prelomil z dotedanjim načinom razmišljanja o umetnosti, odprl je novo poglavje in utrl pot modernim arhitekturi, oblikovanju in vizualni umetnosti. Tam najdemo začetke minimalizma, funkcionalizma, eksperimenta v gledališču ... in vpliv Bauhausa sega vse do današnjih dni.

Ves čas se je šepetalo, da se je šolal na Bauhausu, vsaj en semester, a dokaza nihče ni našel pravega. V intervjujih je pogosto omenjal svoj odnos do te šole, do umetnikov, ki so tam poučevali, pa do temeljnih načel tamkajšnjega pedagoškega dela in ustvarjalnih izhodišč, a nikoli izjav ni podprl s konkretnimi dokumenti, da je Bauhaus zares obiskoval. Hudomušen, kot je bil, se zdi, da je včasih namerno zavajal in puščal javnost v negotovosti. Pripovedoval je, kako se mu je na Bauhausu odprl nov svet: »... bil sem kot pivnik in sem pravzaprav postal bauhausovec šele po tem, ko sem Bauhaus že zapustil.« S ponosom je povedal, da je tam poslušal predavanja Laszla Moholy-Nagya in Vasilija Kandinskega.

Ne glede na to, ali je umetnik obiskoval Bauhaus ali ne, je lahko brez neposrednega stika z njim dobil dovolj informacij, da je spoznal oblikovalska, estetska, tudi ideološka, teoretska, pedagoška načela Bauhausa in jih predvsem razumel ter tako postal bauhausovec. Černigojeva dela dokazujejo (npr. Tržaški konstruktivistični ambient), da je vse te principe dobro poznal, in stroka ga je zaradi tega že doslej uvrščala v krog blizu Bau-

hausa. Pa vendar, dokazi, da je imel neposredni stik s šolo, da je dobil odgovor na prošnjo in bil sprejet v tekoči semester na podlagi del, ki jih je predložil, je še kako dobrodošel podatek, s katerim slovenska umetnostnozgodovinska stroka doslej ni razpolagala.

Zaradi tega je bila raziskava kustodinje Loškega muzeja Barbare Sterle Vurnik v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Bauhaus – mreženje idej in prakse (BauNet) zelo pomembna. Glavni nosilec mednarodnega raziskovalnega projekta je bil Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu v sodelovanju z Akademijo likovnih umetnosti v Sarajevu, Splošnim muzejem Joanneum v Gradcu in Loškim muzejem v Škofji Loki. Namen raziskave je bil poiskati dokaze vključenosti umetnikov z našega zemljepisnega območja v učne procese šole za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost, imenovane Das Staatliche Bauhaus Weimar. Sterle Vurnikova je pregledala Černigojevo osebno korespondenco in iz turinškega glavnega državnega arhiva (Thüringisches Hauptstaatarchiv Weimar) pridobila dokumente, ki potrjujejo njegovo dopisovanje s šolo. Pravi, da je najdba dokumenta – vloge za poskusni sprejem na pripravljalni tečaj, ki so jo januarja 1924 podpisali in pregledali glavni mojstri (kot so takrat imenovali profesorje na šoli) Walter Gropius, Paul Klee in Joseph Hartwig – izrednega pomena.

Razstava v škofjeloškem gradu ima dve odliki, predstavi in razloži na novo pridobljene dokumente o Černigojevem šolanju na Bauhausu in se hkrati z eksponati osredotoča na njegovo delovanje v gledališču – scenografijo in kostumografijo za predstave v Trstu in Gorici. Ob tej priložnosti so tudi rekonstruirali (Bjanka A. Ursulov) tri gledališke kostume iz leta 1926. Tega leta je Černigoj naredil skice scenografij in kostumov za osem predstav za slovenski Ljudski oder pri sv. Jakobu v Trstu. Na razstavi vidimo barvne skice mizanscen, kjer je uporabil kolažni način, da je ustvaril dinamične, razlomljene kompozicije blizu futurističnim in kubističnim oblikam; drugič je odrski prostor prepletal s stiliziranimi in geometrijskimi elementi, upodobil mehanizirane gibe akterjev, podobnih Schlemmerjevim mehaničnim lutkam, in s tem še enkrat dokazal bližino bauhausovskim načelom ustvarjanja.

Razstavo in katalog je oblikoval Ranko Novak, ki ima s Černigojem in konstruktivizmom dolgo ustvarjalno razmerje, saj je v sodelovanju z umetnikom v letih 1984–86 postavil prvo stalno zbirko v Galeriji Avgusta Černigoja v Lipici na Krasu. Leta 1987 je Novak oblikoval tudi mapo z reprinti obeh številk revije Tank, ki je izšla ob 60. obletnici prve izdaje, pri kateri so sodelovali skoraj vsi slovenski avantgardisti z Avgustom Černigojem in Ferdom Delakom na čelu.

Razstava:
Avgust Černigoj – v mreži evropskega konstruktivizma
Kje: Loški muzej, Škofja Lok
Kdaj: do 15. februarja 2016