Clugova interpretacija nordijskega junaka

Peer Gynt zavzema posebno mesto med dramskimi liki, saj se v njem združujejo poteze tako rekoč vsakega velikega junaka klasične in romantične literature. Ibsenova drama v verzih, ki izhaja iz norveške ljudske pravljične zakladnice, je pravzaprav razprta projekcija njegovih najintimnejših identitetnih dilem. Peer se na začetku predstavlja kot pesnik, ki nas lahko očara z močjo svoje besede in domišljije, v nadaljevanju pa se spremeni v brezčutnega povzpetnika in koristolovca, ki s preprodajo ljudi in z vojnim dobičkarstvom brezobzirno streže svoji pogoltnosti. V petek, 6. novembra ob 19.30 bo na odru SNG Maribor zgodba o Peeru premierno uprizorjena kot sodobni balet v dveh dejanjih po libretu in v koreografiji Edwarda Cluga ter na glasbo Edvarda Griega.

Koreograf in plesalec Edward Clug izhaja iz klasičnega baleta, čeprav zastavlja svojo plesno govorico v sodobnih estetikah in jo dopolnjuje s prvinami drugih kulturnih ozadij. Od leta 2003 je umetniški vodja Baleta SNG Maribor. Z svojim avtorsko prepoznavnim slogom se je uveljavil na mednarodnem koreografskem prizorišču in trenutno velja za enega najbolj iskanih evropskih koreografov, ki med drugim sodeluje s priznanimi plesnimi skupinami, kot so Nizozemsko plesno gledališče, Balet Züriške operne hiše, Stuttgartski balet, Flamski kraljevi balet. Za svoje koreografsko delo je prejel številne domače in mednarodno odmevne nagrade. Nominiran je bil tudi za prestižno nagrado Ruske federacije "Golden Mask 2010" in sicer za najboljšo koreografijo za projekt Quatro, ki ga je ustvarjal za zvezde Mariiinskega baleta. Leta 2005 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada.

Clug je svojo koreografsko interpretacijo nordijskega "junaka" zastavil v smeri sodobnega pripovednega baleta, ki je postavljen na rob objektivnega nadrealizma, racionalnega absurda in duhovite samoironije, kar so obenem tudi temeljne psihološke poteze Peera Gynta, ki so prevedene in na novo izoblikovane v plesno stanje oziroma moment. Glasbena podlaga obsega izvirno Griegovo glasbo, ki jo je danes najbolj znani norveški romantični skladatelj napisal prav za premiero Ibsenove drame leta 1876. Glasbena učinkovitost posameznih točk je pozneje delu utrla samostojno pot na simfonične odre, kjer je še danes glasbena sopomenka za preprosto lepoto ljudskega izraza in zamaknjeno čarobnost nordijskega sveta.

"Pri oblikovanju lastnega koncepta oziroma libreta sem poleg stavkov iz Griegove priložnostne glasbe Peer Gynt posegel tudi po drugih Griegovih koncertnih, komornih in solističnih skladbah, da bi tako dosegel dinamičen in koherenten razvoj plesne pripovedi. Ibsenov in Griegov svet, združena v novo celoto, ustvarjata pokrajino, v katero se da priti skozi neskončno število vrat," pravi Edward Clug.

V naslovni vlogi bo nastopil Miloš Isailović, v ostalih pa še Evgenija Koškina, Gaj Žmavc, Tanja Baronik in drugi. Dirigent bo Simon Robinson, za kostumografijo je poskrbel Leo Kulaš, za scenografijo Marko Japelj.