Pogled človeka na Zemljo

V KC Tobačna 001 v Ljubljani bo od 10. novembra do 11. decembra na ogled razstava rezidenčne umetnice Lale Raščić, ki živi in dela v Zagrebu, Sarajevu in New Orleansu. Projekt z naslovom Zla Zemlja, v katerem se prepletata vizualno in narativno, raziskuje pogled človeka na Zemljo v novih pogojih vizualnosti.  Sestavljen je iz heterogenih elementov: videa, objekta ter tipografskih del, ki tvorijo dele modularnega projekta in predstavljajo fragment njenega raziskovanja. 

Multimedijska umetnica Lala Raščić je bila rojena v Sarajevu, končala pa je Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu in podiplomski študij na Rijksakademie van Beeldende Kunsten v Amsterdamu. Gostovala je na mednarodnih razstavah, festivalih in rezidencah sodobne umetnosti po vsem svetu ter imela številne samostojne razstave na področju bivše Jugoslavije in širše Evrope. Leta 2006 je prejela nagrado Zvono za najboljšo mlado bosansko umetnico. Njena umetniška praksa, ki jo uporablja v smislu naseljevanja narativne vrzeli med konceptom in teatralnostjo, obsega video, artefakte, instalacije in risbe.

V tokratnem projektu raziskuje pogled človeka na Zemljo v novih pogojih vizualnosti. Konvencionalni pogled je pred antropocenom (termin zaznamuje najnovejšo geološko dobo, ki se je začela z globalnimi posledicami človeškega delovanja na Zemljin ekosistem) temeljil na linearni perspektivi. Ta je bila osnovana na vzpostavitvi namišljenega mirujočega gledalca in horizonta. Naš pogled pa je vedno bolj vertikalen. V mnogočem spominja na koncept univerzalnega božjega pogleda. Z razvojem tehnološko naprednih medijev, ki posredujejo oddaljene prizore in spreminjajo svet v nepregledno množico podob, se namreč zdi, kot da se je pogled skozi teleskop, objektiv kamere ali s satelita razširil na vseprisotno navzočnost. Pogled, ki ga zrcali sedanji trenutek, ni več enoten, temveč postaja razpršen, posreden ter nestabilen.

Raščićeva je v razstavnem prostoru oblikovala kompleksno avtopoetično stvaritev. "Stekleni objekt sestoji iz več plasti, na katere je z zlatom naslikala idealizirano gorsko pokrajino. Medtem ko umetnica v liričnem branju ponuja asociacije na legendo o Zlatorogu, kajti gre za upodobitev gora v Julijskih Alpah z razgledom na Triglav, uporabi motiv zavoljo nezmožnosti določanja horizonta–gore zakrivajo obzorje in na ta način destabilizirajo pogled. Stekleni objekt s svojo slojevitostjo opozarja na plasti metapodatkov, hkrati pa sproži prekrivanje podob in posledično popačenje originalne slike. K poigravanju s perspektivo pripomorejo še odsevi besed na stenah razstavnega prostora, ki dodatno razpršijo pogled. Gre za ključne besede, ki predstavljajo faze njenega razmišljanja in raziskovanja optike brez subjekta ter perceptivnega zasuka z "oddaljeno perspektivo," kot ga na primer omogoča uvajanje drona ter selfie-sticka," je zapisala kustosinja razstave Alenka Trebušak.