Refleksija človekove sle po mladosti

V Kinodvoru bo od 14. decembra dalje na ogled film Mladost, ki ga je posnel oskarjevec Paolo Sorrentino dve leti po uspešnici Neskončna lepota. S humorjem prežeta drama z zvezdniško zasedbo je vizualno osupljiva poetična meditacija o minevanju, staranju in smrti. Na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije je film prejel nagrado za najboljši evropski film, režijo in najboljšega igralca.

Stara prijatelja Fred in Mick, ki se bližata osemdesetemu letu življenja, uživata na počitnicah v luksuznem zdravilišču ob vznožju Alp, obkrožena z nenavadnimi osebki vseh sort. Freda, upokojenega skladatelja in dirigenta, poskuša britanska kraljica prek svojega odposlanika prepričati, naj na slavnostni prireditvi še zadnjič dirigira svoje naslovitejše glasbeno delo, a Fred trmasto odklanja vsako vrnitev na oder. Mick, filmski režiser, je medtem polno zaposlen s pisanjem scenarija za svoj najnovejši film. Prijatelja se zavedata, da so jima dnevi šteti, zato se odločita se, da se bosta skupaj soočila s prihodnostjo. Vseeno pa se zdi, da se z minevanjem časa nihče razen njiju ne ukvarja prav pretirano.

"Mladost je, v nasprotju z Neskončno lepoto, zelo preprost, zelo tih film. Mislim, da je izbira teme posledica moje omejene zmožnosti, da bi ustvaril film o "čisti" ljubezni: za kaj takega sem preveč sramežljiv, zato sem koncept ljubezni sublimiral tako, da sem ga apliciral na prijateljski odnos, na spomin, na odnose med starši in otroki. To je moj poskus, da na čim bolj iskren način postavim ljubezen na svoje mesto. Zame je edina možna tema čas: kako mineva, koliko nam ga je še ostalo, koliko ga je že preteklo. Vse se vrti okrog časa. Morda sem ta film posnel zato, da bi pregnal določen strah, za katerega verjamem, da preganja nas vse. Minevanje časa me vznemirja, ker prihodnost predstavlja odlično priložnost za svobodo, svoboda pa je občutje, ki pripada mladim ljudem. Osnovna ideja filma je, da imajo tako starejši ljudje kot mladi vedno neka pričakovanja glede prihodnosti. Film je glede tega optimističen, saj pravi, da lahko v prihodnosti vsak najde trenutek svobode," pravi režiser.

Paolo Sorrentino je italijanski scenarist, režiser in pisatelj. Njegov prvenec L'uomo in più je bil leta 2001 uvrščen v tekmovalni program beneškega filmskega festivala, naslednje leto pa še v program festivala v Karlovih Varih. Leta 2004 se je s srhljivko Le conseguenze dell'amore uvrstil na festival v Cannesu ter požel dobre kritike in mednarodne nagrade. Leta 2008 je za dramatizirano biografijo kontroverznega italijanskega politika Giulia Andreottija Mogočnež (Il divo) na festivalu v Cannesu prejel nagrado žirije, leta 2013 pa za Neskončno lepoto (La grande bellezza, 2013) poleg BAFTE in zlatega globusa še oskarja za najboljši tujejezični film. Na cannskem festivalu sta tekmovala tudi Družinski prijatelj (L'amico di famiglia, 2006) in njegov prvi film v angleškem jeziku, This Must Be the Place (2011). Ukvarja se tudi s pisateljevanjem; izdal je dva romana, Hanno tutti ragione (2010) in Tony Pagoda e i suoi amici (2012).

vpvKutRvo4o