Damjana Kolar

 |  Kultura

Sodobna reinterpretacija Macbetha

V Kinodvoru je od 21. decembra dalje na ogled sodobna priredba klasične Shakespearove tragedije Macbeth, v kateri se v vlogi Macbetha in njegove soproge vživita Michael Fassbender in Marion Cotillard. Film v režiji Justina Kurzela prikazuje silovito, surovo, napeto spiralo nebrzdane sle po oblasti, ki jo hrani travma iz preteklosti.

Zgodba se odvija v 11. stoletju sredi škotskih planjav. Macbeth, zvesti general vojske kralja Duncana, v silovitih bojih pri Ellonu na Škotskem porazi Macdonwalda, izdajalca in voditelja uporniških sil. Po končani bitki skupaj s sovojakom Banquom naletita na tri ženske (mrhovinarke, ki skubijo trupla padlih vojakov), ki Macbethu prerokujejo, da bo nekoč postal kralj. Vojaka sprva ne verjameta vznemirljivim napovedim. Medtem doma,v oddaljenem Invernessu Lady Macbeth po dolgih letih moževe odsotnosti še vedno žaluje za izgubo njunega edinega otroka. Ko pa prejme moževo pismo, v katerem ji Macbeth poroča o nenavadni prerokbi, v njenih mislih vzklije seme vznemirljive ideje. Načrtovati začne umor kralja Duncana, da bi skupaj z možem lahko zasedla prestol...

Pri ustvarjanju filma je režiserja zanimalo, kako nasilje opredeljuje ljudi, kako ga ljudje izkoristijo za zapolnitev praznine v svojem življenju. "Mislim, da je Macbeth rojen iz sveta nasilja: bojevnik je, nasilje ga obkroža, del njega je. Zares me je pritegnila misel, da se Macbeth skozi nasilje skoraj osvobodi, še zlasti z Duncanovim umorom, in se nato pogrezne vanj, v njem najde nekakšen mir. Zanima me torej, kako ljudje opravičujejo nasilje, kako ga uporabljajo in kako v njem najdejo normalnost."

Justin Kurzel je filmski režiser in scenarist, poleg tega pa tudi eden najvidnejših avstralskih gledaliških scenografov. Na Victorian College of the Arts je diplomiral s kratkim filmom Blue Tongue (2005), ki je bil prikazan na več mednarodnih filmskih festivalih, v Melbournu pa je osvojil tudi nagrado za najboljši kratki film. Njegov celovečerni prvenec Umori v Snowtownu (2011), portret najbolj zloglasnega serijskega morilca v zgodovini Avstralije, je leta 2011 prejel posebno omembo žirije v sekciji Teden kritike na festivalu v Cannesu in nagrado občinstva na festivalu v Adelaidi, Avstralska akademija za film in televizijo pa je Kurzelu podelila tudi nagrado za najboljšega režiserja. Prav tako uspešno režira tudi oglase in glasbene videospote.

i1JN8SMneT4

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.