Damjana Kolar

 |  Kultura

Komična drama o partnerskih in prijateljskih odnosih

© Damjan Švarc

Na malem odru SNG Maribor bodo 22. januarja premierno uprizorili komično dramo Razlogi za srečo, sodobnega ameriškega dramatika, scenarista, filmskega in gledališkega režiserja Neila LaButa, v kateri brez verbalnih zadržkov reže, s pronicljivim črnim humorjem secira in s provokativno izbiro tem vrta globoko pod plasti zunanjih podob, s katerimi se posamezniki kažejo svetu. Komična drama o partnerskih in prijateljskih odnosih v prevodu Zdravka Duše in režiji Mateje Kokol nasproti postavi prijatelja Grega in Kenta, prijateljici Steph in Carly, bivša partnerja Steph in Grega in bivša zakonca Kenta in Carly.

Mali junaki našega časa, ki so zaživeli v Razlogih za lepoto (2008), v Razlogih za srečo (2013) hlastajo za rešitvami, ki bi prinesle odrešitev v smeri srečnega nadaljevanja življenja. A instant odločitve, s katerimi prijatelji na hitro polnijo praznino po razpadlih odnosih, ne ponujajo rešitev, pač pa odpirajo nove in nove zablode, med katere spadajo Stephina poroka, ljubezenska zveza med Carly in Gregom, Kentovo razmerje s Crystal, razdor moških in ženskih zavezništev. Erupcija, ki že v prvem prizoru drame Razlogi za srečo bruhne v gledalca z vso silovitostjo, spodnese vsako upanje, da bomo soočeni s simpatično humorno zgodbico polno površinskih težavic zaljubljenih, poročenih ali srečno razvezanih parov, ampak nas nemilostno vrže v srčiko partnersko-prijateljskih burlesk. 

Neila LaButa, ki je napisal več kot dvajset dram–pri nas so bile uprizorjene drame Oblika stvari, Razsutje/Igre poslednjih dni, Prasica debela–in številne filmske scenarije, mnogi gledališki kritiki označujejo kot kontroverznega, in s to oznako se sam, do neke mere, strinja. "Nekatera moja dela določene ljudi izzivajo, in tako je prav … Ni nujno, da se vedno vsi strinjamo o tem, kaj je in kaj ni "dober okus," ali kaj je 'primerno' in kaj 'pravilno' … Delo dramatika je postavljanje vprašanj, ne odgovarjanje nanje. To težko odločitev iskanja odgovorov prepuščam gledalcem."

"Na papir spravljam vse tisto, s čimer se nočem soočiti v življenju. Pisanje je moj varen vakuum, da vseh teh groznih stvari ne rečem nekomu v obraz. Na papirju vedno najdem besede, s katerimi zabrusim nazaj, v resničnem življenju pa jih le redko najdem v pravem trenutku," še pravi Neil LaBute.

Mateja Kokol sodi v najmlajšo generacijo gledaliških režiserk. Dodiplomski študij pod mentorskim vodstvom Jožice Avbelj in Jerneja Lorencija je zaključila leta 2014 z režijo Ionescovih Stolov, odlično predstavo, ki je gostovala na mednarodnih festivalih v Rusiji, Mehiki in na Slovaškem. Na sanktpeterburškem gledališkem festivalu ArtOkraina je prejela nagrado Art Centra Most za najbolj perspektivno mlado režiserko, na AGRFT je za režijo Stolov prejela akademsko Prešernovo nagrado. Sodeluje z domačimi in tujimi gledališči ter vodi gledališke delavnice. Režirala je več odmevnih uprizoritev, med drugimi magistrski avtorski projekt po motivih Senekove in Evripidove Medeje z naslovom Medeja, Medeja, Medeja (koprodukcija MGL in AGRFT, 2015), 24 UR (LG Ljubljana, 2015), avtorski projekt 3600 sekund hrepenenj (Los Cosmicomicos, Zacatecas Mexica, 2015), Apokaliptična mesečina (koprodukcija gledališča Glej, LG Maribor in Pekinpaha, 2014).

V predstavi nastopajo Vladimir Vlaškalić, Maša Žilavec, Mojca Simonič in Matija Stipanič. Dramaturginja je bila Maja Borin, scenografka in oblikovalka svetlobe Mateja Kokol, kostumografinja Suzana Rengeo, koreograf in skladatelj SZ3, lektorica Metka Damjan."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.