Poetično-absurdna drama Rudija Šelige

V Stari dvorani SNG Maribor bodo 29. januarja premierno uprizorili dramo Rudija Šelige Čarovnica iz Zgornje Davče iz leta 1977 v režiji Damirja Zlatarja Freya. Postdramska dekadentno večplastna interpretacija, ki je svojevrstno nadaljevanje drame Lepa Vida, se napaja v poganski mitologiji, skrivnostni magiji in usodno privlačni enigmatičnosti (pol)boginje Vide oziroma njene čarovniške hčerke Darinke. Njena instiktivnost, animaličnost, iracionalnost in božanska lepota sodijo bolj na Olimp kot v Zgornjo Davčo. In prav sem, v "civilizirano" srednjeslojno sodobno družino, se je omožila hčerka slovenske mitološke kraljice. Kot piše Vilma Štritof v gledališkem listu se je Darinka, "bitje poganskih korenin, izvornega življenjskega veselja, polnokrvno, lepo mlado dekle," znašla v trikotniku "hladne, zahtevne in neusmiljene matere, ves čas do absurdnosti tekmovalnega očeta ter nemočnega, zapitega sina."

Šeligo v Čarovnici iz Zgornje Davče konfrontira dva popolnoma različna in nezdružljiva svetova–tostranski svet slovenske duševne otopelosti, brezobzirnega materializma in nesenzibilnega družbenega konformizma z onstranskim vilinsko-čarovniškim principom "strukturnih prvin podzavesti," seksualno močjo, ognjeno subjektivnostjo, intimno povezanostjo z naravo par excellence. Po besedah dramaturginje Vesne Đikanović je Niko (in nekoliko drugače tudi Oče) vzorčni invalidni primerek človeške vrste, ki mu je Mati trajno izbrisala identiteto… Mati si, kot Apolon nekoč v pradavnini jemlje pravico, da iz svoje pozicije vleče črte, omejuje ozemlje. Živi udobno v apoliničnem formalizmu, ki krade naravi, da bi ustvaril svet predmetov. Zato je njen spopad z Darinko tisti pravi spopad, ki se razpleta. Darinka prinaša s seboj dionizično danost, čuti pozabljeno bližino bogov, možnost in moč narave, čas "večnega vračanja"… Različni vidiki krožne strukture predstavljajo bistven gradbeni izziv uprizoritve zahtevam fragmentarnega sveta Šeligove Družine."

Režiserja Damirja Zlatarja Freya je v Šeligovi drami zanimalo vprašanje: Kaj se je zgodilo z represijo? Kajti to je tekst o represiji. Kaj se je v zvezi s tem vprašanjem spremenilo danes, 40 let po tem, ko je Šeligo pisal ta tekst? "Kot smo lahko ugotovili med analiziranjem in poglabljanjem v besedilo, se ni spremenilo nič, razen tega, da se danes na veliko razpravlja o državljanskih pravicah, o katerih se nekoč ni. No, danes vemo, kako državljanskim pravicam podstaviti nogo. Živimo v situaciji, ko se večina izživlja nad manjšino, žrtve pa iz svojih sob, ki zaudarjajo po osamljenosti, skačejo skozi okna. To so le nekateri problemi in motivi, s katerimi se je gledališče v odnosu na položaj človeka v svetu ukvarjalo tudi nekoč, pred nami pa se zastavlja vprašanje, kako vse to povedati danes."

Igrajo: Aleš Valič k. g., Irena Varga, Matevž Biber in Ana Urbanc ter Lana Bauman, Tina Benko, Dalanda Diallo, Rebeka Hanžel, Katarina Barbara Kavčič, Amy Anne Kennedy, Ema Križič, Katarina Rijavec in Manca Vukelič. Dramaturgija: Vesna Đikanović, scenografija, kostumografija, koreografija, glasbena oprema: Damir Zlatar Frey, lektura: Janez Bostič, oblikovanje svetlobe: Tomaž Bezjak, asistent režiserja: Ivica Knez, asistent scenografa: Matic Gselman, asistentka kostumografa: Suzana Rengeo.