Izak Košir

 |  Kultura

Kvote so začetek konca avtonomije javnega radia

Andrej Karoli na odru koncerta Dan 202

Andrej Karoli na odru koncerta Dan 202
© Aleksander Remec / Flickr

"Protestiram, ker politika kroji 60 odstotkov glasbene programske vsebine v najbolj poslušanem radijskem času. In to je začetek konca avtonomije javnega radia. Obžalujem, ker se res zavedam pomena slovenske glasbe v etru in temu primerno na tem področju delujem že dve desetletji," se je na opravljeno drugo branje zakona, ki določa kvote slovenske glasbe, odzval dolgoletni glasbeni urednik na Valu 202 Andrej Karoli. Dodaja, da obžaluje, ker so odvzeli občutek sreče dobrim mladim glasbenikom, ki so jih glasbeni uredniki prepoznali in zato uvrščali v programe, zdaj pa bodo v dvomih, zakaj so v resnici v etru. Poslanci so namreč  včeraj na 15. seji državnega zbora sprejeli amandma koalicije k predlogu zakona o medijih, ki ga bodo predvidoma potrdili jutri.

"Poslanke in poslanci ne vedo, kaj je uredniško odločanje, ne vedo, kaj je programska shema, ne vedo, kako deluje sodobni radio, ki poleg glasbe streže tudi vrsto drugih vsebin. In čeprav je matematika zelo natančna veda, so glasovali, kot so. Ne po lastni vesti, kot so zaprisegli, ampak po navodilu. 66 poslank in poslancev, ki so glasovali za ni nič slabših od tistih, ki so glasovali proti. Prvi nimajo pojma, kakšne posledice bodo, drugi pa tudi nimajo pojma. Le glasovali so drugače. Glasovali so proti tistim, ki so glasovali za. Ne zaradi vsebine, ne zaradi nacionalnega interesa, ne zaradi borbe za slovenske glasbenike, ampak zaradi preklete formule naši-vaši," je še poudaril Karoli. 

Opozoril je, da med 6 in 19. uro glasba na Valu 202 zasede približno 56 odstokov programskega časa. Na leto tako zavrtijo okoli 37 tisoč skladb, od tega bo zdaj zakonski minimum 22.200 slovenskih skladb, od tega minimalno 13.300 skladb v slovenskem jeziku in minimalno 5.500 slovenskih skladb, mlajših od dveh let: "To je realnost. Take številke pomenijo le eno. Politični diktat sprememb programskih shem. Nič drugega. Politični prevzem radiev."

Dolgoletni glasbeni urednik je izpostavil tudi dejstvo, da prihajajoča zakonodaja pomeni, da nacionalne radijske postaje niso pomembne, predvsem v očeh poslank in poslancev: "Sprememba zakonodaje je posledica slabe in preohlapne zakonodaje. Zakonodaje, ki jo je spoštovala velika večina radijskih postaj, morda jih je manj, kot je prstov na eni zdravi roki, občasno prekršilo. Nacionalni radii so jo spoštovali, še več, ne redko so minimalne kvote presegali, in to močno. Slovensko glasbo so vrteli razporejeno skozi ves programski čas. Delali smo dobro."

Karoli opozarja, da so politiki pod pritiskom zainteresiranih, zaradi lastne nevednosti in črednega nagona z zakonom podpisali začetek konca radia in posegli v avtonomijo, ki je bila zagotovljena z zakonom. Politikom očita, da uničujejo medij, ker ne znajo kaznovati posameznih kršiteljev, kar je označil za dokaz nesposobnosti in nedoraslosti zaupani službi.

Oglasil se je tudi še en radijec z nacionalnega radia, in sicer Matej Praprotnik, ki je na svojem blogu ponazoril, kaj prihajajoči zakon dejansko pomeni za glasbeno vsebino. "Recimo, da v uri povprečno predvajamo 10 skladb. V dnevu 240. Kvota slovenske glasbe tako znaša 96 skladb, pri čemer je treba 60 odstotkov le-te (58 skladb) predvajati med 6. in 19. uro. V povprečju mora Val 202 v 13 urah dnevnega programa, od 130 predvajati 58 slovenskih glasbenih posnetkov. Slaba polovica ali skoraj vsaka druga skladba mora biti slovenska. Delež slovenske glasbe je 44,6 odstotka," je zapisal Praprotnik in dodal, da je nočni program glasbeno intenziven, dnevni pa prinaša več govorjenih vsebin: "To v praksi pomeni, da je ponoči, med sedmo zvečer in šesto zjutraj, v povprečju predvajanih 12 skladb na uro, čez dan pa zaradi večjega deleža govornih vsebin le še 8,3. Po tem izračunu je od 19. do 6. ure zjutraj predvajanih 132 skladb, čez dan med 6. in 19. pa preostalih 108. Skupaj torej 240 skladb, ki smo jih vzeli za povprečje. Če čez dan predvajamo 108 skladb, zakon pa izrecno zahteva 58 slovenskih, potem delež slovenske glasbe znaša že 53,7 odstotka. Zakon torej nalaga Radiu Slovenija, da je več kot vsaka druga predvajana skladba - slovenska."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.