Aktualna metafora sveta, ki ga živimo

V SLG Celje bodo 19. februarja ob 19.30 premierno uprizorili dramo Harolda Pinterja Varovano območje v prevodu Tine Mahkota in režiji Janeza Pipana. Gre za eno redkih Pinterjevih političnih dram, s črno satirično-komedijsko govorico, ki se odziva na paranoično atmosfero hladne vojne, ki je bila v času nastanka drame v enem svojih najbolj zaostrenih obdobij.

Michael Billington, eden najboljših poznavalcev britanske dramatike po drugi svetovni vojni in Pinterjev biograf, pravi, da je Varovano območje eno najboljših dramskih besedil klasika moderne drame, Nobelovega nagrajenca Harolda Pinterja (1930–2008). Dramo je napisal pozimi leta 1958, vendar se je zaradi neuspeha in odklonilnega odnosa kritike do krstne uprizoritve Zabave za rojstni dan odločil, da je ne bo objavil. Dokončal, rahlo predelal in uprizoril jo je šele leta 1980, ko je hitro osvojila evropske in svetovne odre, sledila pa je tudi televizijska različica na BBC leta 1982. 

Dogajanje drame avtor postavi v precej skrivnostno ustanovo za psihološke raziskave človekove odzivnosti na različne dražljaje, ki so jo v mnogih uprizoritvah prikazovali kot psihiatrično kliniko. Skupina znanstvenikov izvaja različne in tudi precej srhljive poskuse na "pacientih," ki so jim odvzeli osebna imena in njihove identitete označili zgolj s serijskimi številkami. Dramsko dejanje sproži smrt enega izmed pacientov, a se kasneje izkaže, da je šlo za uboj.

Besedilo je pisano kot kriminalka, v kateri izrazito komedijskim situacijam sledijo prizori srhljivega psihološkega in besednega nasilja, hkrati pa ves čas sledi trdni strukturi klasične ibsenovske drame, ki na koncu pripelje do razkritja, da je "hothouse" vladna ustanova, v kateri državna birokracija pod krinko znanosti izvaja nadzor nad ljudmi. Vendar Varovano območje ni le drama o fizičnem nasilju; to se morda dogaja nekje v ozadju, predpostavljamo ga in slutimo, vendar ga ne vidimo. V prvem planu gre za izjemno natančno anatomijo oblasti in njene cinične metode nadziranja ljudi. S tega vidika je Pinterjeva drama danes nemara še bolj aktualna kot v času nastanka.

"Varovano območje ni drama o totalitarizmu ali tajnih službah, temveč oster dramski portret tistega družbenega sistema, ki smo se ga navadili označevati z besedo demokracija. Totalitarnih političnih praks, pripoveduje drama, ni treba iskati na tujih tleh in v eksotičnih državnih ureditvah, saj že od nekdaj zasedajo prostor kar tu, med nami v demokratični Evropi," je v gledališkem listu zapisal režiser in dramaturg Janez Pipan.

Danes živimo v družbi nadzora, vsesplošne kontrole in z občutkom, da se pred nadzorom sploh ne moremo več skriti. Smo nenehni poskusni zajci v eksperimentih, za katere sploh ne vemo, kakšni so in kdo jih izvaja. Kaj pa se zgodi, ko se takšno nadzorovanje izmakne nadzoru? O tem govori Pinterjeva drama, ki se spretno giblje med humorjem in silovitim dramskim suspenzom, med komedijo, kriminalko in včasih tudi grozljivko in predstavlja aktualno metaforo sveta, ki ga živimo.

V predstavi bodo nastopili Renato Jenček, Vojko Belšak, Aljoša Koltak, Minca Lorenci, Andrej Murenc, Tarek Rashid in Branko Završan. Scenograf: Marko Japelj, kostumograf: Leo Kulaš, avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak, lektor: Jože Volk, asistentka režiserja: Nika Bezeljak