Nadzor, paranoja, nevidnost in internet

Aksioma-Zavod za sodobne umetnosti Ljubljana 9. in 10. marca v Ljubljani pripravlja dogodek Črni kabinet, ki se ukvarja z vprašanjem kako se je internet iz utopičnega, brezplačnega odprtokodnega raja in zadnje libertarne trdnjave izrodil v sedanje stanje stalnega nadzora, ekshibicionizma in paranoje? Narodi po vsem svetu so stoletja uporabljali črne kabinete, skrivne sobe, v katerih so poskušali dešifrirati sporočila svojih nasprotnikov in veljajo za nekakšne predhodnike današnjih obveščevalnih agencij.

Projekt, ki so ga ob dolgoletnem raziskovanju teh tematik razvili priznani umetniški dvojec Eva & Franco Mattes ter raziskovalec in kustos Bani Brusadin, je namenjen razpravi o pogosto kočljivi vlogi umetnosti in domišljije v dobi množičnega nadzora, pri čemer bodo izpostavljene številne povezave s poststudijsko umetnostjo in neodvisnimi raziskavami, aktivističnim obratnim inženirstvom in novimi oblikami političnega aktivizma v dobi omrežij.

Na konferenci, ki bo potekala v Kinu Šiška 9. in 10. marca, bodo pripravili dve srečanji. Na prvem z naslovom "Neodvisne milice v nadzorovanih omrežjih in zunaj njih," bodo sodelovali Marko Peljhan, Simona Levi in Evan Roth. To, kar so prinesli Wikileaks, Edward Snowden in številni drugi, je bilo v osnovi dvojno: po eni strani zavedanje, da vlade na skrivaj upravljajo z ogromnimi količinami javnih ali zaupnih podatkov, po drugi strani pa obstoj učinkovitih metod odpora in velike osebne grožnje za vse, ki poskušajo nasprotovati nevidnemu jemanju podatkov o ljudeh iz javne sfere. Med drugim je bil razkrit tajni program nadzora, imenovan PRISM, v okviru katerega ameriška agencija za nacionalno varnost NSA pri največjih ameriških spletnih podjetjih zbira podatke o spletni komunikaciji. Na drugem srečanju z naslovom "Prostovoljni ujetniki oblaka" bodo Émilie Brout & Maxime Marion in Zach Blas govorili o tem, da je za številne uporabnike medmrežja opolnomočenje utvara. Morda se jim zdi, da imajo brezplačen dostop do krasnih storitev, a v resnici za ta dostop plačujejo s svojo zasebnostjo.

Razstava, ki bo na ogled v Galeriji Škuc od 10. marca do 1. aprila, prinaša izbor del nekaterih izmed najpomembnejših umetnikov in aktivistov, ki ustvarjajo tako tehnološke kot družbene taktike za odstiranje sodobnih fenomenov nadzora in paranoje, vključno z dvoumnostjo množičnega voajerizma in dejanskimi sistemi korporativnega in državnega nadzora nad državljani. Na razstavi sodelujejo: Jacob Appelbaum & Ai Weiwei, Zach Blas, James Bridle, Émilie Brout & Maxime Marion, Simon Denny, Jill Magid, !Mediengruppe Bitnik, Metahaven, Laura Poitras, Evan Roth.

Včasih v središču, še pogosteje pa na obrobjih tega ogromnega, skrivnostnega in vedno spolzkega ter spreminjajočega se stičišča sil najdemo postudijske umetnike in tudi politične disidente, neukrotljive tehnologe ali nekonvencionalne novinarje. Ta strastna mešanica ljudi si prizadeva predlagati alternativne in vedno zgolj kratkotrajne načine razširjanja informacij ter delovati proti avtomatskim procesom nadzora nad telesi in kolektivnimi fantazijami. Vedo namreč, da nobenim zemljevidom ni mogoče povsem zaupati.

Na kocki je tako vloga tehnologije pri oblikovanju globalne kulture kot tudi priložnost za tehnološko, družbeno in celo estetsko opolnomočenje ljudi. Z natančnostjo preiskovalnih novinarjev ali hekerjev in strastjo raziskovalcev ali najnaprednejših uporabnikov umetniki in aktivisti, povabljeni k sodelovanju pri Črnem kabinetu, prevajajo problematične zgodovine, povezane z upravljanjem infrastrukture in nadzorom nad domišljijo ljudi, v tankočutne vizualne forme.

Podrobnejši program si lahko ogledate na tej povezavi