Duhovna vez med pticami in plesom

Po izjemnem uspehu Clugove Božanske komedije, se je Bitef Dance Company iz Beograda odločil za nadaljevanje repertoarne politike, katere cilj je skozi mejnike svetovne literature (Othello, Božanska komedija, Don Juan) občinstvu približati različne oblike in stile plesnega gledališča. Koreograf Edward Clug je tako po predlogi starogrškega komediografa Aristofana ustvaril plesno predstavo Ptiči, ki bo na ogled v SNG Maribor (10. marca) in v Španskih borcih v Ljubljani (11. marca).

Umetniška direktorica Bitef Dance Company Jelena Kajgo pravi, "da je Clug po vzoru svojih prejšnjih del Aristofanovo predlogo uporabil le kot izhodišče za svoje ideje ter ustvaril predstavo, ki je polna duhovitih in ironičnih metafor, utopističnih simbolov, podob radikalnega eskapizma in pobega iz represivne resničnosti. Clug uporablja svoj izvirni in navdihujoči plesni jezik za pogravanje s temi koncepti, ki so enako poznani sodobnemu človeku, kot so bili Staremu Grku–frustriranem in zadušenem med zemljo in nebom."

Komedija Ptiči je bila prvič izvedena leta 414 pr. n. št. med atiškim slavjem boga Dioniza in še danes velja za najdlje ohranjeno Aristofanovo besedilo. Protagonist Pisteter nagovarja ptice, naj na nebu zgradijo mesto, da bi tako prevzele nadzor nad komunikacijo med ljudmi in bogovi. To mesto, ki se širi naglo in silovito–tako kot svojčas babilonski stolp–, je eden izmed prvih primerov utopije in predstavlja svojevrstni beg od nepravične družbene ureditve, obenem pa tudi zavrača surovost bogov.

Koreograf Edward Clug je pri ustvarjanju predstave izhajal iz primarne duhovne vezi med pticami in plesom, ki ju povezuje sila Erosa, ter iz duhovitih in pogostokrat tudi ironičnih metafor, pri tem pa jih je odel v nove plesne in zvočne konstelacije, ki so od vseh živali najbolj značilne prav za ptice. Clug se s plesalci predaja novemu podvigu– izgraditi ptičji Olimp–in se tako približati nezamisljivim višinam. "Ko pomislim na ptiče, mi najprej pride na misel njihovo petje, glasovi, ki jih proizvajajo. Zanimivo je, da ljudje v urbanih okoljih ali v naravi ptiče v glavnem slišimo, ne pa vidimo. Preprosto se zlivajo z zvoki, ki jih slišimo med dnevom. To sem želel na poustvariti na odru in v gledališču," pravi Edward Clug.

Pri poustvarjanju Aristofanove komedije Ptiči se je namerno oddaljil od njene zgodbe in se posvetil prvinskemu odnosu med ptiči in plesom, ki izhaja iz Erosa, kar je povezava, ki jo je mogoče zaslediti pri enem najbolj priznanih analitikov Aristofanovih Ptičev, ameriškem piscu Williamu Arrowsmithu. Piše, da krila lahko obravnavamo kot falos, in ta mitološka metafora je bila moje izhodišče za vstop v Aristofanovo zgodbo. Zamisel je bila zgraditi lastno Kukavičje Mesto–naše gnezdo želja ali kletko naši radovednosti. Vemo, da so ptiči to utopijo zgradili visoko med nebom in zemljo. Ljudje si od tedaj prizadevajo, da bi gradili čim višje stavbe in se s tem kar najbolj približali bogu, pri čemer pa pozabljajo, da višje ko se dvigajo proti nebesom, manjši so videti z Zemlje.

Plesna skupina Bitef pod vodstvom Jelene Kajgo, je bila zasnovana leta 2009 v beograjskem gledališču Bitef, sestavlja pa jo osem stalnih in nekaj gostujočih plesalcev. V zadnjih letih je gostovala po vsej Srbiji, sodeluje pa z mednarodno uveljavljenimi koreografi, med njimi tudi s slovenskimi (Matjaž Farič, Branko Potočan, Edward Clug).