Prva skupna predstavitev Borisa Cvjetanovića in Gorana Trbuljaka

V Centru in Galeriji P74 bodo 7. aprila ob 19.00 odprli razstavo z naslovom Prizori brez pomena in drugo, na kateri se bosta prvič skupaj predstavila mednarodno priznana hrvaška vizualna umetnika: fotograf Boris Cvjetanović in pionir konceptualne umetnosti v nekdanji Jugoslaviji Goran Trbuljak.

Boris Cvjetanović (1953) je končal srednjo šolo za uporabne umetnosti in leta 1976 diplomiral na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Zagrebu. Od leta 1976 do 1984 je delal kot kiparski restavrator na Restavratorskem zavodu Hrvaške. S fotografijo se profesionalno ukvarja od leta 1984. Pripravil je veliko število samostojnih razstav ter sodeloval na mnogih skupinskih razstavah doma, po Evropi, ZDA in Avstraliji. Leta 2003 je na beneškem bienalu zastopal Hrvaško. Je eden najzanimivejših in najvidnejših sodobnih hrvaških fotografov. V zgodnjih osemdesetih je ustvaril posnetke političnih grafitov, nadaljeval pa s serijami podob ljudi iz bolnišnic, psihiatričnih bolnišnic, zaporov. Pokazal je podzemlje, kjer živijo brezdomci, dokumentiral stavko labinskih rudarjev ter življenje lokalnega posebneža na Mesarički 6. Gre za konkretne, realne prizore brez drame in voajerizma; protagonisti večkrat gledajo v kamero in se zavedajo, da so fotografirani. V kasnejših serijah se je posvetil beleženju prizorov vsakdana, nepomembnih fragmentov, spregledanih objektov in detajlov vsakdana.

Goran Trbuljak (1948) je končal srednjo šolo za uporabne umetnosti, Oddelek za fotografijo in leta 1972 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Med leti 1973 in 1974 je študiral slikarstvo na École des beaux-arts v Parizu. Je redni profesor na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po vsem svetu, leta 1995 pa je zastopal Hrvaško na beneškem bienalu. Kot pionir konceptualne umetnosti v nekdanji Jugoslaviji je začel graditi kariero v Zagrebu v poznih šestdesetih letih. Njegova dela so bila kritična do umetniških institucij in so pod vprašaj postavljala naravo umetniškega dela. Njegova umetnost je prevzela določene oblike: vizitke, ki jih je puščal za galerijsko osebje, mnenjske ankete in celo "referendum" med mimoidočimi Zagrebčani leta 1972 z vprašanjem "Ali je Goran Trbuljak umetnik" 1. Da / 2. Ne. Sredi 70-ih je vstopil v dialog s sliko. Nedeljska slika (1974), denimo, je dejansko fotografska dokumentacija ene izmed umetnikovih uličnih akcij. Večkrat je ob nedeljah Trbuljak odšel do trgovine z umetniškim materialom in slikal na okno izložbe, sorazmerno s stojalom in platnom, ki sta bili za izložbenim steklom. Vsak ponedeljek so zaposleni v trgovini odstranili barvo z izložbe.

Odigral je odločilno vlogo v razvoju zgodnje konceptualne umetnosti na Hrvaškem. Ni se posvečal umetniškim delom v klasičnem smislu, temveč predvsem kritični analizi pogojev nastanka umetniškega dela. Zato v njegovem opusu nenehno sledimo prevpraševanju avtorstva, anonimnosti, umetnostnega konteksta, vlogi institucij. Na svoji prvi samostojni razstavi v Galeriji Studentskog centra v Zagrebu leta 1971 je razstavil list papirja z napisom "Ne želim pokazati nič novega in originalnega." Ob 40. letnici prve samostojne razstave je v isti prostor je obesil plakat z besedilom "Star in plešast, a še vedno netalentiran." Ustvarja v medijih instalacije, risbe, kolaža, videa, fotografije in knjige umetnika, dejaven pa je tudi kot profesionalni filmski snemalec. Kritičarka in kustosinja Branka Stipančić zanj pravi: "On je bil prvi hrvaški umetnik, ki se je spraševal, kakšen je pomen razstavljanja umetniškega dela znotraj galerijskega sistema ter kakšen je položaj umetnika v tem kontekstu. Ta vprašanja je nato vključil v svoje umetniško ustvarjanje. Vsak nov korak v Trbuljakovi umetnosti je bil vedno povezan z etično presojo. Imel je odločilen vpliv na generacijo postkonceptualnih umetnikov sredi 70-ih let."