Damjana Kolar

 |  Kultura

Mit ali resnica?

Igrano-dokumentarni film Houston, imamo problem!, bo po svetovni premieri na festivalu Tribeca predpremierno na ogled v Kinodvoru od 28. aprila do 4. maja, 5. maja pa prihaja na redni spored. Celovečerni prvenec mladega režiserja Žige Virca je nastal v koprodukciji Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Češke in Katarja ter tudi prvi film HBO Europe v regiji Adria. Film raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih, vrednem več miljard dolarjev ter predstavlja nov, svež prispevek k razmišljanju in razpravam o teorijah zarot.

Hladna vojna, vesoljska tekma in ameriški pristanek na Luni so bile prelomnice, ki so zaznamovale polpreteklo zgodovino. Te dogodke pa obkroža tančica skrivnosti, ki še danes burijo domišljijo. Film je presenetljiva zmes realnosti in fikcije, ki prikazuje polpreteklo zgodovino skozi perspektivo teorije zarot. Po 2. svetovni vojni je jugoslovanska obveščevalna služba predsedniku Titu odkrila domnevno izgubljene načrte za Hermana Potočnika Noordunga za vesoljsko tehnologijo. Tito, ujet med vzhodom in zahodom, se odloči izkoristiti priložnost in izda ukaz za začetek razvoja ambicioznega jugoslovanskega vesoljskega programa. Marca 1961 je program prodan ZDA, dva meseca kasneje pa predsednik John F. Kennedy napove, da bodo Američani poslali človeka na Luno. Mnogi verjamejo, da se je to res zgodilo in da sta ta dva dogodka povezana.

V filmu se prepletajo osebno pričevanje Ivana, inženirja v jugoslovanskem vesoljskem programu, in sveži, do zdaj javnosti neznani arhivski posnetki. To gledalce vabi k kritični presoji o tem, čemu v filmu verjeti in čemu ne. Ivan se vrne v domovino petdeset let po tem, ko ga je vojaška varnostna služba poslala v ZDA, kjer je delal za NASO. Zdaj prvič v življenju sreča svojo hčerko, ki je ni nikoli videl. V filmu skupaj s Francem, upokojenim generalom JLA, ki je bil zadolžen za tajnost jugoslovanskega vesoljskega programa, razkrivata kompleksno mrežo skrivnosti, laži, manipulacij in umazanih političnih iger. Film nas popelje tudi v nekdaj največji podzemni kompleks v Evropi, Objekt 505, nekdanjo strogo varovano bazo jugoslovanskega vojnega letalstva pri Bihaču, ki je jugoslovanska različica bolj znanega ameriškega poligona za testiranje različne tajne vojaške tehnologije, imenovanega Področje 51 (Area 51).

Avtorji filma tako prinašajo celovito zgodbo o pionirskem raziskovanju vesolja, ki je več kot pol stoletja ostala skrita javnosti. Kombinacija zgodovinskih dejstev, govoric in laži o tem obdobju jugoslovanske zgodovine izziva gledalca, da si sam ustvari svojo sliko o teh dogodkih. "Teorije zarot so tako privlačne, ker ponujajo preprosto razlago kaotičnega in zapletenega sveta, v katerem živimo. Njihove zagovornike običajno vidimo kot heroje, ki opozarjajo na spletke izrojenih negativcev, pogosto v podobi vladnih, verskih ali vojaških vplivnežev. Zdi se, da so kritični in poglobljeni mediji že lep čas stvar preteklosti in povprečen gledalec s težavo razbere pravo sliko o nekem dogodku ali osebi. Pogosto imamo na voljo celo nasprotujo-ča si poročila o istem dogodku. Ni si težko predstavljati tehtnih razlogov, ki slehernika odvračajo od vrtanja v sumljiva poročila. Kot filmski ustvarjalec sem že leta prevzet nad tekmo za prevlado v vesoljski areni med ZDA in bivšo Sovjetsko zvezo, nad skrivnostmi Titovih podzemnih kompleksov in povezanimi teorija-mi zarot. Vse to je bil povod za snemanje filma, ki gledalca izzove k zavzetju kritičnega pogleda na ponu-jena dejstva, ki so mu na ogled na velikem platnu," pravi Žiga Virc.

Filmski in televizijski režiser Žiga Virc je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. S filmom Trst je naš! je bil leta 2010 nominiran za študentskega oskarja v kategoriji kratki študentski tujejezični film. Režiral je mnoge korporativne filme, TV-oglase, dokumentarne in kratke igrane filme ter zanje prejel več nagrad. Za njegovrežijski pristop so značilni dramatičen vizualni slog, uporaba glasbe ter natančen pristop k narativni strukturi.

cpgO1QSaLgY

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.