AT, STA

16. 5. 2016  |  Kultura

Peršak: Kultura potrebuje avtonomijo in dialog z drugimi podsistemi

© Borut Krajnc

Kandidat za novega ministra Tone Peršak je na današnji predstavitvi pred odborom DZ za kulturo poudaril, da kultura potrebuje avtonomijo in dialog z drugimi podsistemi. Sprememba kulturnega modela se mu zdi potrebna, saj je ureditev kulture ostala pretežno enaka kot pred osamosvojitvijo. Do konca mandata namerava poskrbeti predvsem za nujne naloge.

Svojo predstavitev je začel z opozorilom na svojevrsten paradoks: slovenska kultura je v relativno maloštevilni skupnosti, v kateri nastaja, tudi v mednarodnem prostoru opazna in cenjena. Po drugi strani pa smo že več let priča zahtevam, da je treba sistem spremeniti, ker da ne ustreza družbenim okoliščinam.

Pri vprašanju, zakaj je obstoječi kulturni model treba spremeniti, če kultura daje vidne rezultate, bi bilo treba po njegovih besedah pogledati na dejstva. Po Peršakovem mnenju kulturo razumemo kot neke vrste zaklad, ki ga je treba za vsako ceno ohranjati pri življenju, vendar pa mora vsak dan dokazovati svoj smisel in nujnost. Vse to so razlogi, da je prenova modela potrebna, prav tako pa tudi mišljenja.

Kultura kot družbeni podsistem je po njegovi oceni ostala v pretežni meri enaka kot pred osamosvojitvijo. Tudi na ustavni ravni ji pripisujemo zasluge za narod, vendar pa je takšno razmišljanje orientirano bolj v preteklost. V manjši meri ji pripisujemo pomen v sedanjem in prihodnjem času, je poudaril kandidat za ministra.

Po Peršakovem mnenju se kultura kot družbeni podsistem spremembam v družbi ni prilagodila. To je izraz zamude prilagajanj novim okoliščinam, posledica tega so številne zagate, ki jih razumemo kot posledico pomanjkanja sredstev ali delovanja lobijev, vse to slabša položaj ustvarjalcev.

Peršak kulturo razume kot najbolj reprezentativno legitimacijo skupnosti, politika pa bi se po njegovem mnenju morala tega zavedati, vendar ne z vmešavanje ali diktiranjem vsebine, temveč tako, da odpravi ovire in ji omogoči delovanje. Med pozitivnimi spremembami sicer opaža opredelitev javnega interesa kot merila za uresničevanje kulture politike, strateško načrtovanje z oblikovanjem nacionalnih kulturnih programov, ustanovitev Slovenskega filmskega centra in Javne agencije za knjigo, zgled je lahko tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Kultura bi, tako Peršak, potrebovala vsaj deset- ali 12-letno strateško načrtovanje, ministrstvu pa bi morali omogočiti učinkovit nadzor nad delovanjem javnih agencij, sofinanciranjem, namensko porabo sredstev. Treba bi bilo poskrbeti tudi za varovanje kulturne dediščine, omogočiti morebitne davčne olajšave, spodbujati kulturni turizem.

Težavo zaznava tudi v tem, da Slovenija nima pokrajin, kar pomeni, da kulturo tako na regionalni kot občinski ravni v veliki meri sofinancira ministrstvo. Pri financiranju, ki naj bi po priporočilih Unesca znašalo 1,5 odstotka BDP, Slovenija pa je trenutno pri okrog 0,8 odstotka, bi bilo po njegovem mnenju treba najti druge zakonsko možne vire, kot so neproračunski skladi in fundacije, "torej politiko, ki bo omogočila nastajanje takšnih institucij".

Sam si bo do konca tega mandata prizadeval za nekatere najbolj nujne naloge, kot so priprava nekaterih strategij, premiki na področju varovanja kulturne dediščine, regulacija javnega sektorja v smislu javne službe in samozaposleni. Na področju zakonodaje bi bilo treba pripraviti t.i. zakon o kulturnem evru, krovni zakon v kulturi, medijski zakon in zakon o RTV, ki bi omogočil "malo bolj izrazito depolitizacijo organov RTV".

Glede prenove kulturnega modela pa je Peršak ponudil štiri možnosti, ki so znane v svetu. Pri tem, kateri bi bil najbolj primeren za Slovenijo, bi veljalo upoštevati zgodovinske izkušnje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.