Damjana Kolar

24. 5. 2016  |  Kultura

Zaključna razstava šole Svet umetnosti

© Nina Čelhar

V Galeriji Škuc bo od 26. maja do 12. junija na ogled razstava 15. leta Šole za kustose in kritike sodobne umetnosti Svet umetnosti, edinega programa v Sloveniji in širši regiji srednje, vzhodne in južne Evrope, ki je namenjen praktičnemu in teoretičnemu izobraževanju na področju sodobne umetnosti. Razstava z naslovom Osebno bo predstavila novejšo produkcijo mladih umetnic in umetnikov s področja vizualnih umetnosti. Sodelujejo: Boris Beja, Živa Božičnik Rebec, Nina Čelhar, Neža Knez, Maruša Meglič, Tejka Pezdirc, Pila Rusjan & Dejan Štefančič.

Kuratorke Petra Bole, Nina Jesih, Zala Kurinčič, Hana Ostan Ožbolt, Mojca Sfiligoj in Katarina Stopar so za razstavo izbrale dela umetnikov, starih med 25 in 30 let "s katerimi si delijo podobna življenjska vprašanja, izkušnje in izzive."  Dela odražajo situacije in detajle iz vsakdanjega življenja izbranih umetnikov in njihovega socialnega okolja. So zabeležke intimnih izkušenj, hipnih vtisov ali dolgotrajnejših občutij. Z različnimi pristopi ustvarjalci prevajajo svoj odnos do sebe in osebne zgodovine, do posameznikov iz lastnega družabnega kroga, do družbeno pričakovanih oziroma predpisanih vlog ali do novih življenjskih situacij in transformacij. Iskrenost doživetja, ki je vplivala na nastanek del, je v njih vtkana pretanjeno, zato učinkujejo tudi brez popolnega razgaljenja osebnih doživljajev. Ti so del življenja, ki umetnost idejno napajajo ali pa se z njo na ravni izkušnje povsem spojijo.

Neža Knez se je odločila za radikalni poseg (desetdnevni odvzem vida), vendar se s tem skupnosti slepih in slabovidnih ni mogla v celoti približati. Bolj jo je zanimala lastna transformacija, ki je zaznamovala vsak trenutek njenega vsakdana. Video delo Pile Rusjan in Dejana Štefančiča, ki sta v njem tudi glavna nastopajoča, vzpostavlja ravnotežje telesa pod vodno gladino ter uprizarja njuno iskanje ravnovesja v partnerskem odnosu. Kot del rituala in dnevnega iskanja ravnovesja svoja razpoloženja, zadolžitve ali drobna odkritja na platno prenaša Nina Čelhar. Na površino nalepljeni papirnati dokumenti in shematizirani predmeti so sestavni del prostora, v katerem se vsakodnevno giblje umetnica. Boris Beja v vlogi nevidnega opazovalca s fotografskim aparatom beleži dogajanje v čakalnici mednarodnega letališča. Nikogaršnji dom v socialni prostor spreminja šele pripadnost posameznim skupinam ali vlogam, uravnavanim z družbenimi normami ter pravili obnašanja.

Delo Žive Božičnik Rebec z vključitvijo obiskovalca razstave raziskuje percepcijo osebnega prostora in odpira vprašanje meja, ki si jih postavljamo v procesu medsebojnega približevanja. Podobno (ne)moč izbire pripadnosti določeni skupini ali skupnosti naslavlja tudi Tejka Pezdirc, ki z izpričevanjem družinskih spominov tematizira pričakovano vzdržljivost žensk in tudi svojo zaznamovanost z družinsko zgodovino. Preizpraševanju pričakovane vloge ženske in materinstva se v svojem delu posveča tudi Maruša Meglič. Razmerje med posameznimi deli instalacije, idilična družinska hišica in podoba požrtvovalne matere odražajo avtoričine pomisleke o njeni aktualni in morebitni vlogi v družinski skupnosti.

V okviru razstave pripravljajo tudi dve javni vodstvi: 31. maja ob 17.00 in 7. junija ob 17. 00, ko bodo predstavili tudi razstavni katalog.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.