Marjan Horvat

14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Kultura

»Poljska javnost ni bila užaljena zaradi posiljenega dekleta s hidžabom, ampak zaradi tega, ker je bil posiljevalec Jezus«

Oliver Frljić, gledališki režiser

O odgovornosti Evrope za vojne na Bližnjem vzhodu in za begunsko krizo, o evropski fašistični internacionali, o evropski levici in tem, zakaj se je umaknil v duhovno izgnanstvo

Provokativni gledališki režiser Oliver Frljić

Provokativni gledališki režiser Oliver Frljić
© Mare Mutić

Hrvaški režiser Oliver Frljić (1976) zna s svojimi predstavami dregniti v občutljive točke družb tam, kjer režira. S sebi lastnim gledališkim jezikom, ostrim in brezkompromisnim, hoče priklicati kolektivne travme iz podzavesti narodov, da bi se soočili z njimi. Zaradi takšnega razumevanja vloge gledališča v družbi si je na Hrvaškem nakopal srd cerkvenih in nacionalističnih dušebrižnikov, ki mu grozijo celo s smrtjo.

Tudi v Sloveniji je znano režisersko ime. V predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine (Slovensko mladinsko gledališče) je Slovence »ozmerjal« zaradi njihove vloge pri razpadu Jugoslavije, nacionalizma in šovinizma. V projektu 25.671 (Prešernovo gledališče Kranj) je izpraševal vest Slovencev zaradi izbrisa ljudi iz registra stalnih prebivalcev, kar je imelo po njem »marsikatero značilnost etničnega čiščenja«.

Frljić, zadnjih nekaj let intendant reškega HNK, se je lani, razočaran zaradi nacionalistične politike v domovini, umaknil v – kot pravi sam – »duhovno izgnanstvo«. Zadnje leto režira v glavnem v evropskih gledališčih, zlasti na Poljskem in v Nemčiji. Tudi v teh državah razkriva travmatične epizode iz njihove zgodovine. Konservativni krogi, zlasti na Poljskem, besnijo. Prepovedujejo njegove predstave. Še posebej je Poljake, ki so tako kot Madžari in Hrvati zdrsnili v nacionalistično ideologijo »krvi in zemlje«, razbesnela njegova predstava Naše nasilje in vaše nasilje, ki je ta čas na ogled v Slovenskem mladinskem gledališču.

Po desetletju in več, ko ste v glavnem režirali v gledališčih držav nekdanje Jugoslavije, se vse bolj uveljavljate tudi v drugih evropskih gledališčih. Zanimiv in poveden je odnos gledališke kritike in javnosti na Zahodu do vašega dela. Prej, ko ste v predstavah tematizirali »naš slovanski gon po samouničenju in postjugoslanske travme«, sta vam bili naklonjeni, ker je bilo to v sozvočju z njuno percepcijo Balkana, zdaj, ko ste se lotili nevralgičnih točk drugih evropskih družb in Evrope kot celote, pa je njun odnos do vaših predstav kritičen. Očitno gre za svojevrstno hinavščino Zahoda, ki si ne želi, ki se ne upa zazreti sam vase in se pogledati v ogledalu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.