Damjana Kolar

6. 2. 2017  |  Kultura

Krivda, žalovanje in moč ljubezni

Na redni spored slovenskih kinematografov prihaja film Manchester by the Sea v režiji Kennetha Lonergana, ki je prejel kar šest nominacij za oskarja: za najboljši film, režijo, glavno moško vlogo, igralko in igralca v stranski vlogi ter izvirni scenarij. Film je presunljiva meditacija o krivdi, žalovanju in moči ljubezni, v katerem je Casey Affleck po mnenju kritikov odigral vlogo svojega življenja in velja za enega od favoritov za letošnje oskarje.

Samotarski in nepriljudni Lee Chandler dela kot hišnik v majhnem stanovanjskem naselju v obmorski vasici v predmestju Bostona. Dneve preživlja ob majhnih popravilih, večere pa v svojem stanovanju ali ob pivu v gostilni, kjer se spusti v pretep z vsakim, ki si ga drzne pogledati. Nekega dne Leeju zaradi srčne odpovedi umre starejši brat Joe, s tem pa mu je dodeljeno skrbništvo nad njegovim najstniškim sinom Patrickom. Lee se mora zdaj vrniti v domači Manchester by the Sea, na katerega ga vežejo tako lepi, kot tudi boleči spomini. Medtem ko se življenje živahnega najstnika še naprej vrti okoli hokeja, garažnega benda in deklet, se mora Lee soočiti z neporavnanimi računi iz preteklosti, ko se je po družinski tragediji ločil od žene Randi in zapustil ribiško skupnost. Trpki spomini se prepletejo z mučnimi čustvi razočaranja in obžalovanja, kar Leeja prisili, da sprejme težke odločitve o svoji in nečakovi prihodnosti. Nenavaden par se mora na hitro spoprijateljiti in sproti reševati vsakdanje težave. 

"Na začetku sem hotel posneti zgodbo o žalovanju, potem pa sem ugotovil, da film pravzaprav veliko bolj govori o ljubezni. Vedno so me zanimale zgodbe o ljudeh, ki se imajo radi. Zelo ganljivo se mi zdi, ko ljudje skrbijo drug za drugega, celo ko se ne razumejo najbolje ali pa se med njimi zgodi nekaj strašnega. S starši, otroki, brati ali sestrami nas ne povezuje vedno ljubezen – a takrat, ko nas, je to precej velika stvar. Privlačijo me zgodbe o ljudeh, ki se spopadajo z okoliščinami, večjimi od njih samih, s situacijami, ki jih ne morejo obvladati. Zanima me tudi raznolikost človeškega doživljanja: kako ima lahko neki človek takšno življenje, njegov sosed pa popolnoma drugačno. To me vedno znova fascinira. Zelo smo si prizadevali, da bi karseda verodostojno prikazali mesto in ljudi. Vem, da to zveni nekoliko klišejsko, a redko naletim na kaj, kar bi bilo bolj zanimivo od resničnega življenja," je o filmu zapisal režiser.

Scenarist, režiser in dramatik Kenneth Lonergan se je v zadnjih dveh desetletjih uveljavil kot eden najizvirnejših avtorjev ameriške neodvisne scene. Kariero je začel kot pisec dramskih besedil, ki so mu poleg številnih drugih priznanj prinesla nominacijo za Pulitzerjevo nagrado. Leta 2000 je posnel svoj prvi celovečerec You Can Count On Me, za katerega je poleg pohvale kritikov dobil veliko nagrado žirije v Sundanceu in nominacijo za oskarja za najboljši scenarij. Kritike je osvojil tudi z drugim celovečercem Margaret (2011), dobitnikom nagrade FIPRESCI na Viennalu leta 2012. Kot soscenarist se je podpisal pod gangstersko komedijo Analiza pa taka (1999) in Scorsesejeve Tolpe New Yorka (2002, nominacija za oskarja za najboljši scenarij). Lonerganov tretji film Manchester by the Sea je bil premierno prikazan na festivalu v Sundanceu.

rXeulSOHFEA

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.