Stanka Prodnik

20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Kultura  |  TV

Pop histerija

Uroš Slak in teorija ugrabljene države

Uroš Slak zaslišuje štiri predsedniške kandidate

Uroš Slak zaslišuje štiri predsedniške kandidate
© Voyo

Eno od vprašanj, na katero si v tej rubriki, četudi smo zavezani h gledanju slovenske televizije in razumevanju vsega, kar nam ponuja, ne znamo odgovoriti, je: Kdo uživa v gledanju Uroša Slaka? Kako je Uroš Slak lahko postal prvi obraz vseh televizij, na katerih se znajde, po kakšnem ključu dobiva človek, katerega gonilo je histerija, vedno nove priložnosti?

Soočenja predsedniških kandidatov so priložnost, ko se tudi mi, ki smo nad Slakom že davno obupali, na milost in nemilost znajdemo pred njegovim bliskajočim pogledom. Ko soočenje vodi on, se človek nikoli ne more sprostiti, saj ob napetem voditelju, ki venomer stoji v preži, z eno nogo rahlo pokrčeno in trdo naslonjen na pult, dobiva občutek, da bo prek televizijskega zaslona za ovratnik zagrabil tudi njega, ga stresel na domačem kavču ter zahteval pojasnila za bogvekateri greh že. S polvikanjem, ki velja tudi za predsednika države (»A ste biu vi …«) …

A kar je pri Slaku še bolj moteče od histerije, maničnega pogleda, napetega telesa in neobvladovanja slovenskega jezika, je, da ljubi teorije zarot in spektakle, še posebej pa mit o »ugrabljeni državi«. Ko je le mogoče, se postavi proti namišljenim elitam in stanje v družbi prikazuje kot katastrofalno in institucije kot nedelujoče. Vedno znova govori o levih in desnih, pri čemer naj bi desni vedno potegnili kratko, levi pa bili privilegirani. Ob njem je še sam predsednik države Borut Pahor z državniškim izrazom dejal, da misli, da pravna država ne deluje za vse enako.

Tokrat je Slak ob bok svojemu običajnemu zlikovcu Zoranu Jankoviću postavil dr. Rajka Kendo, nekdanjega direktorja Pediatrične klinike, ki se mu je nedavno iztekel mandat. Ob vseh možnih vprašanjih je Slak predsedniškim kandidatom zastavil vprašanje, kako je mogoče, da ima Rajko Kenda z ljubljanskim Kliničnim centrom sklenjeno svetovalno pogodbo. Slakova gonja proti Kendi je dolga in neizprosna, med drugim ga je krivil tudi za smrti otrok; pri čemer nikoli nič ni bilo dokazano. Pahor je ob Slakovem histeričnem večkratnem omenjanju Kende zaskrbljeno zmajeval z glavo in dajal občutek, da se strinja, isti Pahor, ki je Kendo leta 2010 povabil na razgovor za zdravstvenega ministra, kar pa je Kenda zavrnil.

Ob Slakovem nesmiselnem izpadu smo se spomnili, kako je pred časom lastnoročno rušil Zdenko Čebašek Travnik, predsednico zdravniške zbornice, ne da bi ta karkoli naredila narobe, le nastopila je svoj mandat. Prav tako si Slak prizadeva rušiti ministrico za zdravstvo Milojko Kolar Celarc – vse odkar je skušala odločno nastopiti proti zdravstvenim zavarovalnicam. Če bi v teorije zarot verjeli tako močno kot Slak, bi rekli, da poskuša predvsem onemogočiti javno zdravstvo. A ker ne, se sprašujemo le: kdo bo ob tako agresivnih »novinarjih« sploh še želel prevzeti katerokoli odgovorno funkcijo v državi? Kdo bi po vseh napadih in diskreditacijah želel zamenjati Kendo, če namesto tega v miru božjem lahko dela v zasebni ambulanti?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.