Stanka Prodnik

15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  |  TV

Moje, tvoje, njegove

O dokumentarcu Reverz, ki se je lotil po drugi svetovni vojni izginulih umetnin

Edini konkretni primer je bila Kobilčina Kofetarica, pa še njen lastnik ima z Narodno galerijo dobre odnose.

Edini konkretni primer je bila Kobilčina Kofetarica, pa še njen lastnik ima z Narodno galerijo dobre odnose.
© TVS

Razveselili smo se napovedi dokumentarca Toneta Freliha Reverz, ki ga je nacionalka premierno predvajala v torek. Ker še nimamo celovite študije o po drugi svetovni vojni izginulih umetninah, njihovih nekdanjih in novih lastnikih, je dokumentarec deloval ambiciozno. Lotiti se teme, za katero skorajda ni študijskega gradiva in analize zgodovinske stroke, je zalogaj za multidisciplinarno ekipo, predvsem pa zahteva tesno sodelovanje med zgodovinarji in umetnostnimi zgodovinarji. Ampak Tone Frelih je, kot je pri nas v navadi, tudi zato, da ne zapravljamo denarja tako za scenarista kot za režiserja, vse opravil kar sam. Iz tega pa je nastalo nekaj, kar ni dokumentarec, ampak kvečjemu nekoliko daljši prispevek za Tednik.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Tone Frelih, Ljubljana

    TV: Moje, tvoje, njegove

    Polemizirati s kritiško oceno ne gre, saj imajo kritiki/kritičarke po pravilu vedno prav. Hudič nastopi, ko imaš opravka s »slepo« in »gluho« kritičarko S. P., kot je primer njene ocene Reverza. Če ne bi bilo te »slepote« in »gluhote«, bi kritičarka videla in slišala marsikaj, kar vehementno kot pomanjkljivost očita dokumentarcu. Zgroženost nad izpostavljanjem ključnih ustanov, ki bi (kot je bilo dogovorjeno) iz... Več